STA novice / EU z embargom in cenovno kapico na nafto nad financiranje ruskega vojaškega stroja

Članice EU so se junija dogovorile o svežnju sankcij, ki prepoveduje kupovanje, uvoz in transfer surove nafte in določenih naftnih derivatov iz Rusije v EU. Dogovorile so se, da bo prehodno obdobje za ustavitev uvoza surove nafte trajalo šest mesecev, kar pomeni, da je embargo začel veljati danes. Za naftne derivate pa bo embargo začel veljati šele čez dva meseca.

Podjetja iz EU po izteku prehodnega obdobja ne smejo zagotavljati zavarovanj ali financiranja pomorskega transporta ruske nafte v tretje države. S tem želijo Rusiji otežiti nadaljevanje izvoza nafte v države po svetu, saj so evropska podjetja pomembni ponudniki tovrstnih finančnih storitev.

Na te storitve pa se nanaša cenovna kapica, ki so jo članice EU v petek določile pri 60 dolarjih na 159-litrski sod ruske surove nafte in je začela veljati danes. Pri tem se je EU uskladila s skupino G7 in nekaterimi drugimi partnericami, tudi z Avstralijo. Ceno za naftne derivate nameravajo določiti do 5. februarja 2023.

Tako je zagotavljanje storitev, kot so tehnična pomoč, posredniške storitve, financiranje ali finančna pomoč v zvezi s trgovanjem, posredovanjem ali prevozom ruske surove nafte v tretje države, pri ceni 60 ameriških dolarjev na sod ali pod njo še naprej dovoljeno.

Kot so pojasnili viri pri EU, bodo cenovno omejitev lahko spremenili kadarkoli. Na vsaka dva meseca bodo članice preučile, ali sistem še deluje in ustreza svojemu namenu. Pri določanju bodo upoštevale, da mora biti cenovna kapica najmanj pet odstotkov nižja od povprečne tržne cene ruske surove nafte in naftnih derivatov. Pri določanju nove cene se bo EU usklajevala tudi s partnericami. Tržna cena ruske surove nafte trenutno znaša okoli 65 dolarjev.

Za transport surove nafte po morju, ki je bila kupljena nad cenovno kapico, velja 45-dnevno prehodno obdobje. Izjema tako velja za nafto, ki je bila natovorjena pred današnjim dnem in bo raztovorjena pred 19. januarjem. Za naftne derivate ta izjema ne velja.

V tretji državi registrirani ladji, ki bo prevažala rusko nafto po ceni nad določeno, evropska podjetja ne bodo smela zagotavljati storitev še 90 dni po tistem, ko bo tovor raztovorjen. Za ladje, registrirane v EU, ki bodo kršile cenovno kapico, pa so pristojne nacionalne oblasti. To velja tudi za evropska podjetja, ki ne bodo upoštevala zakonodaje.

Cenovna kapica sicer ne spreminja v preteklosti sprejetih izjem v okviru embarga na uvoz ruske nafte v EU in prepovedi zagotavljanja storitev za transport tretjim državam. Tako še naprej velja tudi izjema za nafto, ki je dobavljena po naftovodih.

Namen tovrstnih ukrepov je predvsem omejiti zmogljivosti ruskih oblasti za financiranje agresije proti Ukrajini. Po navedbah virov pri EU namreč izvoz nafte predstavlja 37 odstotkov ruskih prihodkov od izvoza.

Cenovna kapica obenem zagotavlja stabilne globalne trge, predvsem naftne, zmanjšuje pa tudi pritisk na inflacijo, še poudarjajo viri.

Rusija je sicer v prvih odzivih poudarila, da ne bo upoštevala cenovne kapice na svojo nafto. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da ta ukrep predstavlja "korak k destabilizaciji globalnih energetskih trgov".

"Rusko gospodarstvo ima potencial, ki ga potrebuje za izpolnitev potreb posebne vojaške operacije," je še dejal in poudaril, da sankcije ne bodo vplivale na rusko agresijo na Ukrajino.

V Kijevu medtem menijo, da je zgornja meja prenizka, in namesto tega predlagajo določitev cene pri 30 dolarjih.