STA novice / Bruselj z novimi predlogi za prehod v krožno gospodarstvo

V Bruslju želijo s predlogi nasloviti težavo z odpadno embalažo, ki predstavlja vedno večji vir odpadkov, vse bolj pa so velike količine embalaže moteče tudi za porabnike. V povprečju tako prebivalcev EU pridela skoraj 180 kilogramov odpadne embalaže letno, za embalažo pa se v EU porabi približno 40 odstotkov vse plastike in okoli polovica vsega papirja.

Brez ukrepanja bi se po opozorilih Evropske komisije količine odpadne embalaže do 2030 povečale za 19 odstotkov, pri plastični embalaži pa bi bila rast celo 46-odstotna. S tokratnimi predlogi, ki jih bosta zdaj obravnavala Evropski parlament in Svet EU, želijo v Bruslju ta trend ustaviti in obrniti, s tem pa zmanjšati tudi okoljski odtis embalaže.

Eden od ciljev svežnja predlogov je do 2040 za 15 odstotkov zmanjšati količine odpadne embalaže glede na 2018. S tem naj bi bile količine za 37 odstotkov manjše od scenarija brez ukrepanja. Cilj naj bi dosegli z recikliranjem in ponovno uporabo.

Da bi okrepili ponovno uporabo oziroma vnovično polnjenje embalaže, ki se je v zadnjih 20 letih po pojasnilih komisije močno zmanjšalo, bodo morala podjetja del svojih izdelkov ponuditi v embalaži za večkratno uporabo. Predlagana sta tudi poenotenje standardov glede velikosti embalaže in jasna označitev embalaže za večkratno uporabo.

Za preprečitev primerov nepotrebne uporabe embalaže bodo določene oblike embaliranja prepovedane. Gre na primer za ovijanje sadja in zelenjave v embalažo za enkratno uporabo, razna miniaturna embalaža za kozmetiko ter embalaža za enkratno uporabo pri gostinskih storitvah v notranjosti lokalov.

Z zakonodajnimi predlogi želi komisija do 2030 tudi razširiti uporabo embalaže, ki jo je mogoče v celoti reciklirati. Med predlaganimi ukrepi so kriteriji pri snovanju embalaže, vzpostavitev obvezujočih shem za povratno stekleno in pločevinasto embalažo ter jasna opredelitev, katera embalaža mora biti primerna za kompostiranje.

Predvideni so še obvezujoči deleži za uporabo recikliranih materialov pri izdelavi plastične embalaže, s čimer naj bi reciklirana plastika še v večji meri postala industrijska surovina.

Predlogi komisije naj bi tudi odpravili nejasnost glede tega, katera embalaža sodi v kateri zabojnik. Vsaka embalaža naj bi tako vsebovala tudi oznako o tem, iz česa je izdelana in v kateri snovni tok odpadkov sodi. Zabojniki v uniji bodo morali medtem imeti enake oznake.

Komisija medtem danes s sporočilom naslavlja tudi nejasnosti, ki obstajajo na trgu glede tega, kaj je biološka embalaža, kaj bio razgradljiva embalaža in kaj embalaža, primerna za kompostiranje. Izdelava teh oblik embalaže se namreč hitro krepi, novi regulatorni okvir pa pri nadaljnjih ukrepih EU in članic določa kriterije za to, da določena embalaža dobi omenjene nazive.

V Bruslju so obenem danes predlagali še uredbo za vzpostavitev prvega prostovoljnega regulatornega okvira v EU za certificiranje rešitev za zajemanje in shranjevanje ogljika. Te metode predstavljajo enega od načinov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, a nemalo kritikov je tudi v primeru tovrstnih rešitev opozarjalo na t. i. zeleno zavajanje (greenwashing), ko se je metode oglaševalo kot zelene oziroma kot ukrep v boju proti podnebnim spremembam, pa to niso bile.

V Bruslju želijo po sprejemu uredbe skupaj s strokovnjaki opredeliti tudi natančne korake glede certificiranja teh rešitev, da bo na trgu več jasnosti okoli tega, katere ustrezajo evropskim standardom.

Osnovna vodila v predlogu uredbe so sicer, da morajo biti numerični rezultati aktivnosti za zajemanje in shranjevanje ogljika pri zmanjšanju izpustov jasni in nedvoumno koristni v boju s podnebnimi spremembami, da morajo biti dodatni k drugim ukrepom za znižanje izpustov, da mora biti značaj shranjevanja ogljika dolgoročen in pa da morajo biti rešitve trajnostne, ko gre za druge cilje varovanja okolja.