STA novice / Ministrstvo predstavilo ukrepe interventnih zakonov za stabilizacijo zdravstva (tema)

STA objavlja del ukrepov, ki jih za stabilizacijo zdravstvenega sistema prinašata julija sprejeti interventni zakon za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema in nedavno sprejeti izhodni covidni zakon.

Dodatki za povečan obseg dela v zdravstvu

Generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Vlasta Mežek je pojasnila, da t. i. izhodni covidni zakon uvaja za javne zdravstvene zavode možnost sklepanja podjemnih pogodb z lastnim zaposlenim za izvajanje rednega ali izrednega programa, če izvajalci ocenijo, da so bile izčrpane vse druge možnosti, po katerih bi bile lahko opravljene te storitve. Tovrstne podjemne pogodbe ne bodo obdavčene.

31. marca 2023 bo ministrstvo za zdravje preverilo, koliko se je zmanjšalo število čakajočih na določene zdravstvene storitve. Kjer obseg zmanjšanja ne bo zadosten, bodo sprožili drugo fazo, ko bodo ukrepi nagrajevanja z namenom skrajševanja čakalnih vrst namenjeni tudi drugih zdravstvenim izvajalcem, ne le javnim zavodom.

Na primarni ravni zdravstva izvajalcem, ki presegajo glavarinske količnike ali standarde iz splošnega dogovora za zdravstvo, pripada dodatek za zaposlitev dodatnega zdravstvenega kadra.

Če izvajalec presega normativ za več kot 0,5-kratnik do enkratnik, mu pripada dodatnih 0,5 srednje medicinske sestre ali 0,5 zdravstvenega administratorja. Če presega normativ za več kot enkrat do dvakrat, mu pripada 0,5 dodatne srednje medicinske sestre in največ 0,5 zdravstveno-administrativnega sodelavca.

Tisti, ki normativ presegajo za dvakratnik do trikratnik, so upravičeni do ene dodatne srednje medicinske sestre in do največ enega dodatnega zdravstvo-administrativnega sodelavca. Če normativ presegajo za trikrat ali več, jim pripada do največ 1,5 dodatne srednje medicinske sestre, do največ 0,5 diplomirane medicinske sestre in največ en dodaten zdravstveno-administrativni sodelavec.

Dodatki so namenjeni izvajalcu za vse ambulante skupaj, ne posameznim ambulantam.

Izhodni covidni zakon ponovno uvaja tudi covidne dodatke, do katerih bodo upravičeni zaposleni v zdravstvu, ki delajo neposredno s covidnimi bolniki. Izplačilo dodatkov v višini do 900 evrov na zaposlenega bo po zakonu mogoče do 31. marca. Mežek je pojasnila, da podaljšanje tega ukrepa ni predvideno.

Ambulanta za neopredeljene zavarovane osebe

Ena od novosti, ki jih prinaša izhodni covidni zakon, so tudi tako imenovane ambulante za osebe brez izbranega osebnega zdravnika. Te bodo organizirane pri javnih zdravstvenih zavodih, kjer zaradi pomanjkanja zdravnikov izbira splošnega zdravnika ni možna.

Na ministrstvu pričakujejo, da bo na državnem nivoju takih ambulant 60. Ministrstvo bo tudi določilo maksimalno število ambulant na območju zdravstvenega doma, v Ljubljani tako na primer predvidevajo 15 ambulant za neopredeljene zavarovane osebe, je danes povedala Tina Jamšek z ministrstva za zdravje.

Zaposleni se bodo vključevali na podlagi podjemnih pogodb, pri katerih bo veljala oprostitev posebnega davka na določene prejemke, bodo pa izvajalci finančni upravi dolžni redno poročati o plačilih.

Ministrstvo bo do začetka decembra pripravilo podzakonski akt, s katerim bo določilo vsebino in organizacijo tovrstnih ambulant, z združenjem zdravstvenih zavodov in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pripravljajo nov standard, vsebina katerega bo določena v splošnem dogovoru za zdravstvo za prihajajoče leto.

Gre za začasni ukrep, bo veljal od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2024. Vlada pa ga bo lahko še dvakrat podaljšala na podlagi strokovnega mnenja NIJZ, vsakokrat za največ šest mesecev.

Upravljanje javnih zdravstvenih zavodov

Interventni zakon za stabilizacijo zdravstva prinaša tudi spremembe pri upravljanju javnih zdravstvenih zavodov. Šest od sedmih članov svetov javnih zdravstvenih zavodov bo po novem potrjevala vlada, le predstavnika zaposlenih bodo v zavodih izbrali na internih volitvah.

Sicer pa na ministrstvu pripravljajo poenotenje aktov o ustanovitvi vseh javnih zdravstvenih zavodov. Po besedah v. d. direktorja urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleša Šabedra jih bodo predvidoma poenotili v treh skupinah - v prvi bosta oba univerzitetna klinična centra, v drugi vse splošne in posebne bolnišnice, v tretji pa vsi posebni zavodi, kot sta Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

Akte bodo uskladili do 31. decembra, nato pa imajo zavodi 60 dni časa za uskladitev statutov zavodov. Vlada bo nato na podlagi sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti najpozneje v 30 dneh imenovala člane svetov. Ministrstvo je sicer nedavno objavilo poziv za izbiro kandidatov za profesionalne člane svetov zdravstvenih zavodov, na katerega se je prijavilo 192 kandidatov, med njimi je večina sedanjih članov svetov zavodov.

Interventni zakon poleg tega uvaja spremembo pri kriterijih, ki jih morajo dosegati notranji revizorji zdravstvenih zavodov, ki bodo morali biti bodisi državni notranji revizorji bodisi preizkušeni državni notranji revizorji.

Vir: ministrstvo za zdravje