STA novice / Svetniki aktualnega sklica precej uspešni z veti, aktivni tudi pri predlaganju zakonodaje (tema)

Z odložilnim vetom so bili po podatkih, ki so jih STA posredovali iz DS, svetniki v aktualnem mandatu uspešni v desetih primerih. Kot kaže primerjava dela vseh dosedanjih sklicev DS, pa je to več kot v katerem koli mandatu doslej.

V letu 2018 državni zbor ob ponovnem glasovanju ni sprejel novele zakona o igrah na srečo in zakona o nepremičninskem posredovanju. V letu 2019 so bili svetniki z vetom uspešni pri kar štirih zakonih, in sicer spremembah zakona o praznikih in dela prostih dnevih ter novelah zakonov o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, o socialno varstvenih prejemkih in o davku na tonažo. Slednjega je DS sprejel konec leta, DZ pa je o zakonu znova glasoval v začetku leta 2020.

Sprejetje novele zakona o davku na tonažo so svetniki z vetom preprečili še enkrat, skoraj natanko leto pozneje. Leta 2021 so bili vetom uspešni pri novelah zakonov o nalezljivih boleznih in o avdiovizualnih medijskih storitvah, letos pa doslej pri noveli zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja.

DS od ustanovitve z vetom uspešen pri 32 zakonih

Pred aktualnim mandatom so sicer imeli državni svetniki največ uspeha z veti v prvem mandatu (1992-1997), ko ob ponovnem glasovanju v DZ ni bilo sprejetih osem zakonov. V drugem (1997-2002) in petem mandatu (2012-2017) so uspeli v vsakem pri treh zakonih, v tretjem (2002-2007) in četrtem mandatu (2007-2012) pa vsakič pri štirih. Skupno so tako državni svetniki v nekaj manj kot 30 letih - prvič se je DS sestal 23. decembra 1992 - preprečili sprejetje 32 zakonov.

Največkrat so svetniki po vetu posegli v četrtem mandatu, in sicer 36-krat, dva veta manj so sprejeli v prvem mandatu. V prejšnjem mandatu statistika beleži 29 sprejetih vetov, v tretjem mandatu 24, v drugem pa 22. V aktualnem sklicu, ko so z vetom uspeli največkrat, jih je bilo skupno 21.

Več zakonodajnih iniciativ kot v preteklih mandatih

Precej bolj aktivni kot v preteklosti so bili aktualni svetniki pri predlaganju zakonov (zakonodajna iniciativa). Doslej so namreč predlagali že 40 zakonov, medtem ko so jih v vseh preteklih mandatih skupaj 49.

Eden večjih projektov na tem področju je bila priprava pokrajinske zakonodaje. DS je namreč v ponovnem poskusu ustanavljanja pokrajin prevzel vlogo koordinatorja. Ustanovili so strokovno skupino pod vodstvom Boštjana Brezovnika. Julija letos pa so v parlamentarno proceduro vložili paket treh zakonov za ustanovitev pokrajin. A ker ta nima vladne podpore, ni prav verjetno, da bi do ustanovitve pokrajin na tej podlagi tudi dejansko prišlo.

Pred ustavnim sodiščem so svetniki v vseh mandatih doslej sprožili 68 zahtev za oceno ustavnosti in zakonitosti. Neskladje ali delno neskladje z ustavo je ustavno sodišče ugotovilo v 28 primerih, pri čemer o nekaterih zahtevah iz aktualnega mandata še ni odločilo. Največkrat so se svetniki na ustavno sodišče obrnili v prvem in drugem mandatu, v 14 oz. 13 primerih. V prejšnjem mandatu so se na ustavno sodišče obrnili 12-krat, v aktualnem doslej 11-krat. V tretjem mandatu so ustavno presojo zahtevali desetkrat, v četrtem osemkrat.

Iz DS tudi zahteva za parlamentarno preiskavo

Državni svet je v postopku sprejemanja zakonodaje prispeval tudi kar nekaj mnenj. Rekord po številu pripravljenih mnenj so sicer svetniki dosegli v prejšnjem mandatu, ko so jih sprejeli 227. V iztekajočem se mandatu je DS podal 135 mnenj, kar je nekoliko manj kot v četrtem mandatu, ko jih je bilo 148, ter nekoliko več kot mandat pred tem, ko so jih zabeležili 126.

Državni zbor pa je julija 2019 na zahtevo DS odredil tudi parlamentarno preiskavo o odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri pregonu nekdanjega mariborskega župana in državnega svetnika Franca Kanglerja.

V preteklosti je imel DS sicer še pravico zahtevati razpis zakonodajnega referenduma, ki pa mu je bila s spremembo ustave na področju referendumske ureditve sredi leta 2013 odvzeta. V prvem mandatu so svetniki sprejeli zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o spremembi volilnega sistema. Novembra 2007 pa je bila na referendumu, ki je potekal na zahtevo DS, zavrnjena novela zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic.