STA novice / SDS Bobnarjevi očita zlorabo funkcije, ministrica vse očitke zavrača (ozadje) (III)

Poslanci SDS Bobnarjevi v prvi točki interpelacije očitajo zlorabo funkcije, nedosledno izvajanje zakonov, opustitev dolžnostnih ravnanj in zavajanje javnosti glede nezakonitih migracij in posledic odstranjevanja ograje na južni meji. Njena dejanja pa imajo posledico v izgubljanju zaupanja v funkcijo ministrice, menijo. Ob tem izpostavljajo povečevanje števila nedovoljenih prehodov meje in števila prosilcev za azil. Ograjo pa v poslanski skupini SDS razumejo kot najboljši odgovor na migracije, pri čemer se sklicujejo na njeno učinkovitost v primeru Poljske.

Bobnarjeva v pisnem odgovoru na interpelacijo pojasnjuje, da je bila leta 2015 ograja postavljena v okoliščinah, ki so bile dojete kot krizne. Sedem let pozneje po njenem mnenju migracije niso več kriza, kar kažejo tudi podatki o nezakonitih prehodih meje, ki so se po tem letu izrazito zmanjšali.

Letos je število nezakonitih prehodov sicer poraslo za 103,1 odstotek glede na lansko leto, vendar so te primerjave neprepričljive, saj so leto 2021 še zaznamovali ukrepi za preprečevanje širjenja covida-19, ki so pomembno vplivali na zmanjšano čezmejno mobilnost, je dodala.

Ob tem je spomnila, da si na ministrstvu prizadevajo oblikovati celovito migracijsko politiko, ki se ne bi omejevala le na prehode meje, temveč bi v sodelovanju z ministrstvom za delo in ministrstvom za gospodarstvo oblikovala prožnejšo politiko zakonitih migracij. "Integracija in solidarnost sta torej elementa zagotavljanja varnosti, in ne dejavnika, ki bi varnost kakor koli zmanjševala," je sklenila.

SDS ministrici v drugi točki interpelacije očita opustitev dolžnostnega ravnanja pri pripravi strokovnih podlag pred začetkom odstranjevanja zaščitne ograje na meji, saj da je zavajala javnost, da so bile te analize izdelane. Notranje ministrstvo je tudi v uradni odločbi odgovora na zahtevek za posredovanje informacije javnega značaja dejalo, da ta dokumentacija ne obstaja, so navedli v SDS.

Bobnarjeva je ponovila, da načrt odstranjevanja rezilne žice, ki so ga pripravili na ministrstvu in predstavili vladi, vključuje ocene tveganj, vendar je zaradi strokovnih in varnostnih razlogov označen s stopnjo tajnosti zaupno. Ob tem je spomnila, da je bila postavitev ograje simbolno sporočilo politike državljanom, da država obvladuje svoje meje, nadzira svoje ozemlje in izvaja svojo suverenost.

Interpelacija po njenem mnenju temelji na zmotni predpostavki, da zidovi preprečujejo neželene migracije in bi jih bilo treba krepiti. To ne drži, saj neposredni in posredni stroški ograje na meji presegajo njene domnevne koristi. Prav tako je v zadnjih letih javno mnenje postalo ograji nenaklonjeno.

V tretji točki Bobnarjevi očitajo opustitev dolžnostnega ravnanja glede zbiranja informacij in zaščite dokaznega gradiva v primeru domnevnih spolnih zlorab oziroma aferi Fotopub, saj da policija ni takoj zaščitila dokaznega gradiva, ki bi ga po zakonu lahko, to je po zakonu tudi dolžna.

Ministrica odgovarja, da je policijo 25. avgusta skladno z zakonodajo prosila za poročilo. Na podlagi tega so na ministrstvu ugotovili, da je policija intenzivno in uspešno izvajala aktivnosti za odkritje oškodovancev. Na ta dan je policija prejela tudi prvo ovadbo oškodovanke, ki so ji naslednje dni sledile še druge.

Po objavi prispevka v oddaji Tarča, v kateri je bil objavljen intervju z domnevnim osumljencem in informacija, da policija z njim še ni opravila razgovora, je Bobnarjeva zahtevala dodatno poročilo.

Iz njega izhaja, da je policija tožilstvu podala pobudo za izdajo odredbe za osebno in hišno preiskavo pri osumljencu, vendar je tožilstvo zahtevalo dopolnitev. Dopolnitve je policija posredovala 31. avgusta, vendar je tožilstvo pobudo zavrnilo, ker iz nje "ni mogoče zaključiti, da je podan utemeljen razlog za sum kateregakoli kaznivega dejanja," je navedla utemeljitev tožilstva.

Glede očitkov v četrti točki, da je notranje ministrstvo z dejanji v zvezi z volitvami povzročilo očitno neenakost pred zakonom, je dejala, da so popolnoma neutemeljeni in politično motivirani.

Očitek temelji na okoliščini, da je ministrstvo v času zbiranja podpisov podpore za vlaganje predsedniških kandidatur v prvem dopisu objavilo naslov Nataše Pirc Musar. S tem jo je, tako menijo v SDS, favoriziralo. Bobnarjeva je odgovorila, da so to storili na podlagi zaprosila, ki ga je kasneje vložilo še šest kandidatov. Ministrstvo je enako, na podlagi zaprosila, delovalo tudi v preteklosti, tako v primerih predsedniških kandidatov kot referendumskih pobud, med drugim aktualnih, ki jih je vložila stranka SDS.

Navedbe, ki jih je ta zapisala v interpelaciji, češ da bi moralo ministrstvo naslovnikom dopisa posredovati naslove vseh kandidatov, Bobnarjeva zavrača kot neutemeljene, saj ministrstvo drugače kot iz medijskega poročanja uradno ne more vedeti, kdo vse zbira podpise podpore in kje. Spremljanja medijev pa mu po uradni dolžnosti ne določa noben predpis, je pojasnila. Tako je edini način, da ministrstvo uradno izve, kdo namerava kandidirati s podpisi volivcev, ta, da mu posameznik to sam sporoči.

Prav predlog v interpelaciji, da "bi se moralo ministrstvo takega dejanja vzdržati", torej objave dopisa, bi po mnenju Bobnarjeve pomenil prav očitno neenakost pred zakonom, ki ji ga podpisniki interpelacije očitajo.

Na podlagi navedenega Bobnarjeva sklene, da interpelacija ni podkrepljena z dejstvi ali pa so ta izkrivljena. Zato poslancem predlaga, naj interpelacijo v celoti zavrnejo.

Interpelacije o delu in odgovornosti ministrov oz. ministric za notranje zadeve so sicer stalnica na političnem parketu. V zgodovini samostojne države se je v parlamentu doslej zagovarjalo devet notranjih ministrov, nekateri po večkrat, Bobnarjeva bo torej deseta. Doslej pa je interpelacija odnesla le enega notranjega ministra, in sicer Mirka Bandlja.