STA novice / SDS v interpelaciji Fajonovi očita zlorabo depešnega sistema, ministrica očitke zavrača (ozadje) (II)

Povod za interpelacijo proti ministrici Fajon, ki jo je SDS vložila 22. septembra, je afera z zdaj že nekdanjim veleposlanikom v ZDA Tonetom Kajzerjem, ki ga je vlada septembra iz Washingtona odpoklicala zaradi kršitve zakona o zunanjih zadevah oziroma zlorabe depešnega sistema.

Kajzer, ki je bil imenovan v času vlade Janeza Janše, je nepooblaščeno poslal depešo ministrstva predsedniku SDS Janši, ta je posnetek zaslona objavil na Twitterju. Depeša je govorila o zaprosilu notranjega ministrstva, naj tudi diplomatsko-konzularna predstavništva na opaznem mestu objavijo naslov, na katerega lahko volivci pošiljajo podpise, ki jih je Nataša Pirc Musar zbirala za vložitev kandidature na predsedniških volitvah.

Poslanci SDS s prvopodpisano Jelko Godec v interpelaciji zunanji ministrici očitajo zlorabo diplomatsko-konzularne mreže zaradi selektivnega zbiranja podpisov volivcev za eno predsedniško kandidatko, s čimer naj bi ustvarila "neenakost pred zakonom". V SDS poudarjajo, da je Kajzer razkril zlorabo depešnega sistema ter ravnal v skladu z zakonom, po katerem mora diplomat varovati pravice in interese državljanov Slovenije.

Kajzer je naredil minimalen prekršek, če sploh, kazen pa je bila nesorazmerna, je ob predstavitvi interpelacije ocenil poslanec SDS Franc Breznik.

V SDS ministrici očitajo tudi tudi kršitev 17. člena zakona o zunanjih zadevah ter zlorabo javnih institucij v politične namene, ker z namero o odpoklicu Kajzerja ni predhodno seznanila predsednika republike Boruta Pahorja, "kar ima za posledico izgubljeno zaupanje v institucije pravne države".

Da je šlo pri odločitvi za odpoklic veleposlanika Kajzerja za nesorazmeren ukrep, saj da očitana mu kršitev ni imela škodljivega vpliva na zunanjepolitične interese Slovenije, je sicer po razrešitvi Kajzerja ocenil tudi predsednik Pahor.

Vse očitke iz interpelacije je Fajon v celoti zavrnila kot neutemeljene in zatrdila, da je vedno spoštovala zakonodajo in da je prav zato tudi predlagala odpoklic Kajzerja.

V odgovoru, ki ga je 24. oktobra podprla vlada, je Fajon med drugim poudarila, da ni zlorabila institucij v politične namene in da ni kršila zakona o zunanjih zadevah, saj je bil postopek predčasnega odpoklica veleposlanika Kajzerja izveden v skladu z vsemi predpisi na podlagi ugotovljenih kršitev.

Zavrnila je tudi očitke, da o razrešitvi ni predhodno obvestila Pahorja. Ta je bil po njenih navedbah v večkratnih posvetovanjih seznanjen z vsemi dejstvi in okoliščinami.

Fajon je zavrnila tudi očitke, da je ministrstvo favoriziralo predsedniško kandidatko Pirc Musar, ko je diplomatsko-konzularnim predstavništvom z depešo naložilo objavo naslova, kjer zbira podpise podpore za kandidaturo. Zunanje ministrstvo je na podlagi navodil ministrstva za notranje zadeve in državne volilne komisije sledilo običajni in dolgoletni praksi izvajanja volilnih opravil na veleposlaništvih in konzulatih v tujini, je pojasnila.

Ministrstvo za notranje zadeve je namreč podobno prosilo več javnih institucij, in sicer za vse tiste kandidate, ki so za to zaprosili. Pirc Musarjeva je bila le prva med njimi.

Fajon je zavrnila tudi "insinuacije iz interpelacije", da naj bi se dogovarjala o predčasni menjavi Kajzerja, ker naj bi premier Robert Golob Marti Kos ponudil položaj veleposlanice v ZDA, če se umakne iz tekme za predsednico.

Postopek predčasnega odpoklica veleposlanika v ZDA je bil izveden zakonito, ukrep pa sorazmeren, je poudarila Fajon, ki je v pisnem odgovoru podrobno pojasnila celoten postopek ugotavljanja kršitve in kršitelja.

"Nepooblaščeno razkrivanje dokumentov iz depešnega sistema, ne glede na njihovo vsebino, predstavlja škodljivo ravnanje, nedopustno v profesionalni diplomaciji," je zapisala in opozorila, da so diplomati, ki so v tujini, predstavniki države in ne politične stranke.

Interpelacija, ki so jo zavrnili tako v SD, katere predsednica je Fajon, kot v koalicijskih strankah Gibanje Svoboda in Levica, v državnem zboru nima realnih možnosti za uspeh. V Gibanju Svoboda menijo, da gre za "očiten primer uporabe instituta interpelacije za politizacijo in celjenje strankarskih ran SDS po bolečem porazu na volitvah". V Levici so interpelacijo proti Fajonovi označili za neresno, na drugi strani pa dejanje veleposlanika Kajzerja za zelo resno.

V opozicijski NSi pa so za STA napovedali, da bodo interpelacijo podprli.

Tanja Fajon bo peta vodja diplomacije, ki se bo v DZ morala soočiti z interpelacijo. Pred njo je interpelacija doletela zunanje ministre Karla Erjavca, Lojzeta Peterleta, Dimitrija Rupla in Zorana Thalerja. Slednji je bil doslej tudi edini, ki se je moral zaradi interpelacije posloviti od položaja. Do razprave o interpelaciji Peterleta in Rupla pa medtem sploh ni prišlo.