STA novice / Komisija DZ potrdila zaključni račun državnega proračuna 2021

Zaključni račun je tretje leto zapored dobil pozitivno mnenje računskega sodišča. Kot je povedala druga namestnica predsednice računskega sodišča Mojca Planinšek, se pozna, da se revizija izvaja vsako leto in se število napak zmanjšuje.

Je pa računsko sodišče znova izdalo mnenje s pridržkom za pravilnost izvršitve proračuna. Tudi tu se število napak zmanjšuje, jih je pa še vedno toliko, da je izdano mnenje s pridržkom. Napake so med drugim ugotovili pri dodeljevanju transferjev, izpolnjevanju določb pogodb, izplačilih v okviru covidnih ukrepov ter oddajanju javnih naročil.

Znova je bil velik razkorak med načrtovanim in dejanskim črpanjem evropskih sredstev: načrtovano je bilo črpanje 1,6 milijarde evrov sredstev, počrpanih pa manj kot milijardo evrov. Računsko sodišče meni, da bilo treba temu področju posvetiti več pozornosti. Planinšek je dejala, da je velik del razlike posledica pomanjkljivosti pri načrtovanju, del pa tudi prepočasne izvedbe javnih naročil, težav pri pridobivanju okoljevarstvenih soglasij ipd.

Predsednik komisije Jernej Vrtovec (NSi) je opozoril, da se ugotovljene napake ponavljajo iz leta v leto, in menil, da bi morali na ministrstvu za finance te napake odpraviti. Strinjal se je, da bi bilo treba več pozornosti posvetiti črpanju evropskih sredstev in odpraviti administrativne ovire, med drugim pri umeščanju infrastrukturnih projektov, za katere je na voljo veliko denarja, v prostor.

Tudi Moniki Pekošak (Svoboda) se je zdelo "čudno", da se ponavljajo mnenja s pridržkom. Menila je, da bi morali biti pri proračunu vzor in si prizadevati za pozitivno mnenje revizije.

Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec je dejala, da je splošni del proračuna dobil pozitivno mnenje, pri izvrševanju pa da gre za množico transakcij, ki jih izvede na desettisoče ljudi po vseh resorjih. Po njenih besedah si ves čas prizadevajo, med drugim z upoštevanjem priporočil računskega sodišča, da bi bilo napak čim manj.

Planinšek je pojasnila, da je meja za izrek mnenja s pridržkom pri proračunu postavljena zelo strogo, pri enem odstotku ugotovljenih nepravilnostih. Računsko sodišče pri pregledu teh transakcij zaradi njihovega velikega števila izbere statistični vzorec in nato rezultate ekstrapolira na vse transakcije.

Proračun je lani zabeležil 11,2 milijarde evrov prihodkov, kar je okoli 450 milijonov evrov več od načrtovanega. Od tega so odhodki, povezani s covidom-19, znašali 2,8 milijarde evrov.

Odhodki so bili s 14,3 milijarde evrov odhodkov za 785 milijonov evrov večji od predvidenega. Primanjkljaj je tako znašal 3,1 milijarde evrov oz. okoli 330 milijonov evrov več, kot je bilo načrtovano.

Komisija se je poleg tega seznanila s poročilom o upravljanju z javnim dolgom za leto 2021. Slovenija se je lani zadolžila za 4,96 milijarde evrov, od tega za 3,9 milijarde evrov z obveznicami in za 913 milijonov evrov s posojilom iz evropske sheme za zaščito delovnih mest med pandemijo covida-19 Sure.

Država se je lani de facto zadolževala brezobrestno. Tehtana obrestna mera izdanega dolga Slovenije v evrih je namreč znašala -0,08 odstotka. Tehtana obrestna mera brez zakladnih menic, ki so se izdajale po negativni obrestni meri, pa je bila pri 0,05 odstotka.

Generalni direktor direktorat za zakladništvo pri ministrstvu Marjan Divjak je poudaril, da je bilo v zadolževanje pod ugodnimi pogoji in upravljanje dolga vloženega veliko truda in da je bilo potrebnih veliko priprav.

Država je lani plačala za 727 milijonov evrov obresti na dolg, kar je 45 milijonov evrov manj kot leto prej. Doslej so najvišje obresti znašale leta 2014, in sicer 1,83 milijarde evrov oz. 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je povedala Jazbec.

Celoten javni dolg je lani znašal 38,9 milijarde evrov oz. 74,4 odstotka BDP, potem ko je leto prej 37,4 milijarde evrov oz. 79,6 odstotka BDP. BDP je s 47 milijard evrov v letu 2020 porasel na 52,2 milijarde evrov v letu 2021. Po zadolženosti je bila Slovenija lani pod povprečjem EU (88 odstotkov BDP) in pod povprečjem območja z evrom (95 odstotkov BDP).

Divjak je dejal, da je tudi letošnje leto uspešno z vidika upravljanja z dolgom in da bi lahko javni dolg konec leta znašal med 71 in 72 odstotkov BDP.

Pekošak je izrazila zadovoljstvo, da se iščejo pametni pogoji zadolževanja, je pa menila, da je treba posebno pozornost nameniti porabi sredstev.