sreda, 26.10.2022
Ljubljana, 26. oktobra (STA) - Reprezentativne delodajalske organizacije nasprotujejo napovedani izredni uskladitvi minimalne plače, saj ni predvidena v zakonu o minimalni plači in predstavlja odstop od načela predvidljivosti poslovnega okolja. Zanje je sicer mogoča le v primeru, da bo celotno breme nastalih višjih stroškov dela pokrila država iz državnega proračuna.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) so izpostavili, da se trimesečni rok, v katerem minister, pristojen za delo, določi višino minimalne plače glede na spremembo zneska minimalnih življenjskih stroškov, izteče januarja.
Rok se tako prekriva z obdobjem, določenim za redno uskladitev minimalne plače glede na podatek o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta, so v javnem pismu podčrtali delodajalci.
Skladno s tem so na premierja Roberta Goloba ter ministra za gospodarstvo in za delo Matjaža Hana in Luko Mesca naslovili nov apel, da se višina minimalne plače za prihodnje leto določi v januarju 2023, "pri čemer se upošteva dejstvo, da nov izračun minimalnih življenjskih stroškov že vključuje uskladitev z rastjo indeksa cen življenjskih potrebščin".
Izredna uskladitev bruto minimalne plače za 4,5 odstotka, ki jo je Golob napovedal v ponedeljek v DZ, je za reprezentativne delodajalske organizacije mogoča le v primeru, "da bo celotno breme nastalih višjih stroškov dela pokrila država iz državnega proračuna, kot je bilo to urejeno pri subvencioniranju dviga minimalne plače iz osmega protikriznega zakonodajnega paketa".
Golob pa je v nocojšnji oddaji 24ur zvečer na POP TV nasprotno ocenil, "da ljudje potrebujejo dvig čim prej". "Če kdaj, potem je ravno zdaj pravi trenutek, da delodajalci pokažejo spoštovanje do svojih delavcev, ki si dvig minimalne plače zaslužijo zdaj, ne da bodo zavlačevali do zadnjega roka zaradi zakonske dikcije," je dejal. Napovedal je izvedbo ustreznih zakonskih sprememb za izredno uskladitev minimalne plače.
Predsednik vlade je sicer v ponedeljek dejal, da bodo predlog za 4,5-odstotno izredno uskladitev bruto minimalne plače posredovali na Ekonomsko-socialni svet (ESS).
Socialne partnerje je vprašanje uskladitve minimalne plače razdelilo že na zadnji seji ESS sredi tega meseca. Sindikati so namreč izrazili pričakovanje dviga minimalne plače v dveh fazah - najprej uskladitev z minimalnimi življenjskimi stroški, ki so bili oktobra posodobljeni prvič po šestih letih, in nato še uskladitev s stopnjo inflacije v letu 2022.
Zvišanje minimalne plače se je zdelo nujno tudi delodajalcem, a so zagovarjali enofazni postopek, saj da bi se sicer podjetjem povzročalo dodatno delo, zmedo, posledično pa da bi lahko prišlo tudi do napak. Sama višina dviga bi morala biti odvisna tudi od poslovnega okolja, so poudarili v njihovih vrstah.
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik
Dodatni članki