STA novice / Referendumi 2022: O čem bomo odločali na referendumu o RTVS? (tema)

Referendumsko vprašanje se glasi:

ALI STE ZA TO, DA SE UVELJAVI ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA, KI GA JE DRŽAVNI ZBOR SPREJEL NA SEJI DNE 21. JULIJA 2022?

Kaj določa zakon, ki je predmet referenduma?

- Namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta bi se ustanovil enoten organ - svet zavoda s 17 člani.

- Šest članov sveta zavoda bi bilo predstavnikov zaposlenih, ki jih zaposleni izberejo iz lastnih vrst, 11 članov pa predstavnikov javnosti. Med njimi bi po enega imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik republike na podlagi javnega poziva registriranim verskim skupnostim, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Olimpijski komite Slovenije, Informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, krovna organizacija invalidskih organizacij, Varuh človekovih pravic, dva člana pa Nacionalni svet za kulturo.

- DZ v svet zavoda ne bi imenoval predstavnikov.

- Upravičenci za imenovanje članov sveta bi za ta namen objavili javni poziv, člane pa bi imenovali z izdajo sklepa. Mandat članov bi trajal štiri leta od konstituiranja sveta, po poteku mandata bi bili lahko ponovno imenovani še največ enkrat.

- Svet zavoda bi na predlog uprave med drugim sprejemal statut RTVS, programsko produkcijski načrt, finančni načrt in letno poročilo, strateški načrt in programske standarde, imenoval varuha pravic gledalcev in poslušalcev ter obravnaval njegova poročila, imenoval in razreševal upravo ter dajal soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja radia, direktorja televizije in direktorja digitalnih vsebin ter nadziral poslovanje zavoda.

- Svet ne bi smel posegati v posamezne dele programa pred objavo in sprejemati odločitev ali stališč, ki so povezana z objavo delov programa.

- Zavod bi namesto generalnega direktorja RTVS vodila in upravljala uprava, ki bi imela štirileten mandat in bi jo sestavljali štirje člani. Vodil bi jo predsednik uprave, ki bi ga imenoval svet na podlagi javnega razpisa. Sicer bi dva člana uprave svet imenoval na predlog predsednika uprave, en član pa bi bil delavski direktor, ki bi ga izvolili zaposleni na neposrednih volitvah.

- Uprava bi imenovala tudi direktorje in vodje enot ter druge vodstvene delavce, ki jih določa statut. Prav tako bi imenovala in razreševala odgovorne urednike programov na predlog direktorjev, ti pa bi se pred podajo predloga o kandidatih za odgovornega urednika posvetovali s programskimi delavci v uredništvu, za katero bo odgovorni urednik imenovan.

- Svet zavoda bi imenoval in razreševal petčlanski finančni odbor, ki bi imel štirileten mandat. Po enega člana bi v imenovanje predlagali ministrstvo, pristojno za finance, ministrstvo, pristojno za medije, svet delavcev RTVS, Združenje nadzornikov Slovenije in Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Člani finančnega odbora bi izmed sebe izvolili predsednika in namestnika predsednika odbora.

- Z uveljavitvijo novele oziroma z ustanovitvijo sveta zavoda bi najpozneje 60 dni po uveljavitvi novele prenehal mandat zdajšnjega programskega in nadzornega sveta, zdajšnji generalni direktor, direktor radia in direktor televizije pa bi do imenovanja uprave opravljali svojo funkcijo kot vršilci dolžnosti.

Pobudniki referenduma so PROTI takšnim spremembam, ker menijo:

- da se z njo nepremišljeno uvaja nov organ upravljanja in nadzora, ki pod krinko depolitizacije ukinja programski in nadzorni svet, ki da zagotavljata nepristranskost in uravnoteženost;

- da se s sprejemom novele po nujnem postopku onemogoča javnosti in zainteresiranim deležnikom, da dajejo svoja stališča, ideje, predloge in pobude;

- da se s sprejemom novele po nujnem postopku zlorablja postopek za doseganje političnih ciljev vladajoče koalicije, ki da skupaj z nekaterimi sindikati že dlje časa načrtuje politični prevzem RTVS;

- da se s tem ne zagotavlja spoštovanja načela resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij ter prav tako ne spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva, načela uravnoteženosti ter svetovnonazorskega pluralizma.

Predlagatelji zakonskih sprememb so ZA uveljavitev zakona, ker menijo:

- da novela prinaša depolitizacijo javnega zavoda, saj je dosedanja ureditev, po kateri je 21 od 29 članov programskega sveta imenoval DZ, predstavljala preveliko tveganje za koncentracijo moči v enem političnem ali interesnem centru;

- da bo hkratno zmanjšanje števila članov sveta zavoda omogočilo bolj racionalno delovanje in znižalo stroške, ob tem pa število ostaja dovolj veliko, da bo svet odražal potrebno družbeno pluralnost oziroma uravnoteženost;

- da pri obravnavi po nujnem postopku ni šlo za zlorabo postopka, ampak za dopustno možnost, ki je bila potrebna, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države, saj mora imeti RTVS za izvrševanje svojega poslanstva na področju zagotavljanja pravice do javnega obveščanja in obveščenosti zagotovljeno institucionalno in programsko avtonomijo ter novinarsko oziroma uredniško neodvisnost;

- da obstoječa ureditev omogoča politično obvladovanje dveh ključnih organov RTVS in s tem vpliv strankarske politike na programske odločitve, kar da so ponazorili tudi dogodki zadnjih dveh let, ki so privedli tudi do stavke na RTVS.