STA novice / Referendumi 2022: O čem bomo odločali na referendumu o organiziranosti vlade? (tema)

Referendumsko vprašanje se glasi:

ALI STE ZA TO, DA SE UVELJAVI ZAKON O SPREMEMBAH ZAKONA O VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE, KI GA JE SPREJEL DRŽAVNI ZBOR NA SEJI DNE 22. JUNIJA 2022?

Kaj določa zakon, ki je predmet referenduma?

- Vlado bi po novem sestavljalo 19 ministrov, kar je dva več kot doslej.

- Po novem bi vlado sestavljali tudi minister za solidarno prihodnost, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter minister za naravne vire in prostor.

- Ministrstvo za zunanje zadeve bi se preimenovalo v ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.

- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bi se preimenovalo v ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, pri čemer bi področje tehnologij prešlo pod ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, področje oskrbe z naftnimi derivati v pristojnost ministrstva za okolje, podnebje in energijo, področje regionalnega razvoja pa v pristojnost ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj.

- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bi se preimenovalo v ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, pri čemer bi področje visokega šolstva, znanosti in raziskovanja prešlo pod ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, področje športa pa v pristojnost ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.

- Ministrstvo za okolje in prostor bi se preimenovalo v ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, pri čemer bi področje stanovanjske politike prešlo v pristojnost ministrstva za solidarno prihodnost.

- Minister brez resorja, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, bi bil po novem minister za kohezijo in regionalni razvoj.

- Področje dolgotrajne oskrbe bi iz pristojnosti ministrstva za zdravje prešlo v pristojnost ministrstva za solidarno prihodnost.

- Iz pristojnosti ministrstva za infrastrukturo bi področje rudarstva prešlo v pristojnost ministrstva za naravne vire in prostor, področje javnega potniškega prometa, trajnostne mobilnosti, prometne politike, energetike, učinkovite rabe in obnovljivih virov energije pa v pristojnost ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

- Področje varovanja okolja, celovite presoje vplivov na okolje, upravnih postopkov na področju okolja, sistemskega urejanja javnih služb varstva okolja, ravnanja z gensko spremenjenimi organizmi, podnebnih sprememb, ravnanja z odpadki in učinkovite rabe virov bi z ministrstva za okolje in prostor prešlo pod ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

- Področje upravljanja z informacijsko-komunikacijskimi sistemi in zagotavljanja elektronskih storitev javne uprave, zagotavljanja delovanja državnega portala eUprava, varnih predalov, centralne storitve za spletno prijavo in elektronski podpis bi z ministrstva za javno upravo prešlo v pristojnost ministrstva za digitalno preobrazbo.

- Področje službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko bi prešlo v pristojnost ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj.

- Področje službe vlade za digitalno preobrazbo bi prešlo v pristojnost ministrstva za digitalno preobrazbo.

- Ministra brez resorja, pristojnega za področje odnosov med Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Slovenijo in Slovenci po svetu ne bi bilo več (po pojasnilih predsednika vlade Roberta Goloba bi bil del vlade še vedno urad za Slovence v zamejstvu in po svetu).

Pobudniki referenduma so PROTI takšnim spremembam, ker menijo:

- da se tako nepremišljeno povečuje število ministrstev, kar prinaša višje stroške in breme za davkoplačevalce;

- da tako povečano število ministrstev in po njihovem mnenju umetno deljeni resorji ne bodo pripomogli k učinkovitemu, operativnemu in odgovornemu delu vlade, ki bo potrebno v prihodnjem obdobju;

- da povečano število ministrstev ne prinaša učinkovitosti, temveč le večjo možnost nastanka nesoglasij;

Predlagatelji zakonskih sprememb so ZA uveljavitev zakona, ker menijo:

- da sedanja struktura vlade zaradi spremenjenih družbenih razmer in potreb gospodarstva, okolja, izobraževanja in drugih družbenih dejavnikov zahteva drugačno prilagoditev in odzivnost ministrstev ter da je izvajanje nalog nove vlade lahko uspešnejše, če se njena sestava v skladu s koalicijskim dogovorom spremeni;

- da bo vlada sicer imela tri ministrstva več kot doslej, a da so to ministrstva, ki bodo podpirala glavne prioritete vlade in so usmerjena v prihodnost, reorganizacija ministrstev pa da bo zagotavljala večjo učinkovitost in lažje izvajanje zastavljenih politik in programov vlade oziroma vladne koalicije;

- da bodo ministrstva bolj vitka ter zato bolj operativna in odzivna in da za izvedbo sprememb niso potrebna dodatna finančna sredstva.