STA novice / Na vrhu EU vendarle prišlo do preboja pri omejevanju cen plina v EU (zbirno)

Voditelji držav članic so se v sklepih, o katerih so se dogovorili sredi noči, zavzeli za začasni dinamični cenovni koridor za transakcije z zemeljskim plinom, da bi takoj omejili pretirane cene plina.

Po navedbah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen gre za omejevanje cen na nizozemskem vozlišču za trgovanje z zemeljskim plinom TTF, ki velja za glavno trgovalno vozlišče v Evropi.

Poleg tega so se voditelji zavzeli za oblikovanje dodatnega indeksa za določanje cen plina v pogodbah, ki bo bolje odražal razmere na plinskem trgu, do začetka leta 2023. Določanje cen namreč trenutno temelji na indeksu, vezanem na TTF, ki pa ne odraža več razmer na trgu.

Komisijo in Svet EU, v okviru katerega se sestajajo ministri za energetiko, so pozvali še k pripravi začasnega okvira EU za omejitev cen plina, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije, piše v sklepih. Pri tem je po navedbah komisije sicer odprtih še nekaj vprašanj.

Do tega t. i. iberskega modela omejevanja cen plina, je še vedno precej skeptičen nemški kancler Olaf Scholz, ki je tudi najostreje nasprotoval omejevanju cen zemeljskega plina na TTF. Vendar pa je na koncu popustil.

Slovenski premier Robert Golob je sicer pojasnil, da bo v prvi fazi uvedena cenovna kapica na plinskih trgih, medtem ko bodo uvedbo cenovne kapice za plin, ki se uporablja za proizvodnjo elektrike, še preučili, je povedal. Če bo prva kapica zadostovala, druge verjetno sploh ne bodo uvedli.

Z dogovorom o omejevanju cen plina je bil sicer "narejen velikanski korak naprej na vseh področjih, tako glede dolgoročnih ukrepov, kot tudi tistih, ki so v resnici namenjeni takojšnji aktivaciji novih pravil na trgu".

Voditelji so ob tem podprli tudi prostovoljne skupne nakupe plina, pri čemer bi bilo obvezno združevanje povpraševanja za količine, enake 15 odstotkom zmogljivosti skladišč. Podjetja bi se lahko sicer nato še vseeno odločila, ali bodo plin dejansko kupila prek skupne evropske platforme.

V sklepih so poudarili še pomen solidarnosti med državami pri oskrbi s plinom, pri čemer komisija predlaga, da bi bila ta v primeru izrednih razmer samodejna. To je pozdravil tudi predsednik slovenske vlade.

Obenem so se zavzeli za okrepitev možnosti za financiranje pomoči gospodinjstvom in podjetjem pri soočanju z energetsko draginjo. Pri tem so voditelji poudarili pomen ohranitve enakih konkurenčnih pogojev in celovitosti evropskega enotnega trga.

Predsednica komisije je medtem dejala, da je na zasedanju Evropskega sveta prejela strateške smernice, ki jih je potrebovala. O podrobnostih uredbe pa bodo zdaj razpravljali energetski ministri. Prvič se bodo sestali v torek v Luxembourgu.

Tako Michel kot von der Leynova pričakujeta, da se bodo učinki odločitev poznali kmalu. "Ker mislim, da smo tudi trgom poslali jasen znak, da smo pripravljeni in zmožni delovati skupaj in da je močna politična volja," je povedal predsednik Evropskega sveta.

Predsednica komisije pa je pojasnila, da se že ob prej sprejetih ukrepih vidi učinek. Cene plina so namreč po njenih besedah od avgusta, ko so znašale okoli 350 evrov na megavatno uro, padle na med 120 in 140 evrov. To je sicer še vedno previsoko, je menila.

Premier Golob je ob začetku drugega dne zasedanja poudaril, da se prvi učinki dogovora že danes poznajo na trgih. "Včeraj je bil narejen korak, da globalni trgi začnejo padati, to pa avtomatično pomeni manj denarja iz proračuna, ki ga bo Slovenija morala nameniti za to, da gospodarstvu pomaga pri ohranjanju globalne konkurenčnosti," je poudaril.

Druga ključna tema zasedanja je bil znova tudi odziv EU na rusko agresijo v Ukrajini. Že prvi dan zasedanja je voditelje nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je dejal, da so ruski napadi na ukrajinske energetske objekte električno omrežje spremenili v bojišče. Zato je EU pozval k dodatni pomoči v orožju, pa tudi k uvedbi dodatnih sankcij proti Rusiji.

Slovenski premier je sicer dejal, da zdaj v EU potekajo pogovori, kako Ukrajini pomagati pri obnovi njene energetske infrastrukture. Kako lahko pomaga, bo preučila tudi Slovenija. Obenem je poudaril, da "ne smemo postati utrujeni od pomoči Ukrajini".

Danes so na vrhu EU razpravljali o načrtu, da bi EU prihodnje leto Ukrajini namenila 1,5 milijarde evrov pomoči na mesec, kar bi skupaj zneslo 18 milijard evrov. To bi Ukrajini omogočilo stabilen pritok sredstev za pomoč.

Evropski svet je tudi odločno obsodil vojaško podporo Rusiji s strani iranskih oblasti, in poudaril, da se mora ta končati. Ob tem so voditelji v sklepih pozdravili sankcije, ki so jih članice EU v četrtek sprejele proti Iranu zaradi dobave dronov Rusiji.

Danes pa so voditelji opravili še strateško razpravo o odnosih s Kitajsko. Michel je po koncu dvodnevnega vrha EU poudaril, da unija ne želi biti naivna glede Kitajske. Vendar pa se želi izogniti logiki sistematične konfrontacije s Pekingom, čeprav se zaveda grožnje, ki jo ta predstavlja.

Predsednica komisije je obenem poudarila, da si Kitajska še naprej prizadeva vzpostaviti prevlado v vzhodni Aziji in povečati svoj globalni vpliv, zato mora biti EU pozorna na svojo neodvisnost na področju ključnih tehnologij, kot so polprevodniki in kritični materiali.