STA novice / Bruselj za podelitev statusa kandidatke BiH, Srbijo poziva k spoštovanju sankcij proti Rusiji (zbirno)

"Evropska komisija priporoča, da Evropski svet Bosni in Hercegovini podeli status kandidatke za članstvo v Evropski uniji, a ob razumevanju, da opravi določene korake," je ob predstavitvi letošnjega širitvenega poročila v Evropskem parlamentu povedal Varhelyi.

Bruselj pričakuje, da BiH prednostno sprejme dopolnila glede integritete k obstoječemu zakonu o visokem sodnem in tožilskem svetu. Komisija od BiH pričakuje tudi napredek na področjih boja proti korupciji, učinkovitega upravljanja migracij in meja ter svobode izražanja in medijev.

"Podelitev statusa kandidatke je ponudba Evrope Bosni in Hercegovini ter njenim ljudem. To delamo za njih. Vendar pa se ob tem pojavljajo tudi velika pričakovanja. Zdaj mora elita to uresničiti," je povedal komisar za širitev.

Po splošnih volitvah v BiH 2. oktobra se pričakuje, da bodo institucije na državni in kantonalni ravni vzpostavljene hitro, da bi se osredotočili na reforme.

Končno odločitev o podelitvi statusa kandidatke bo sprejel Evropski svet, v katerem sodelujejo voditelji držav članic EU, je še povedal Varhelyi in dodal, da bi se to lahko zgodilo decembra.

Slovenski premier Robert Golob je v odzivu izrazil željo, da bi priporočilo komisije dalo upanje vsem prebivalcem BiH. "Naše sporočilo je, da na BiH nismo pozabili in ji bomo še naprej stali ob strani. Slovenija se bo zavzemala, da celotna regija Zahodnega Balkana čim prej vstopi v Evropsko unijo," je dodal Golob.

Poudaril je, da odločitev komisije temelji na pobudi slovenske vlade junija letos. "To priporočilo potrjuje, da je bilo naše stališče pravilno, da so bili naši argumenti razumljeni in nato tudi sprejeti," je sporočil.

Kot je zapisal, gre za zunanjo politiko nove slovenske vlade, ki "v ospredje postavlja varnost in enotnost celotne Evrope, vključno z Zahodnim Balkanom".

Slovensko vlogo pri današnjem "zgodovinskem dogodku" je izpostavila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je odločitev označila za pomemben uspeh slovenske zunanje politike.

Odločitev Evropske komisije pa je pozdravil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je že februarja, še pred rusko invazijo na Ukrajino, predstavil pobudo za podelitev statusa kandidatke BiH brez slehernega pogoja.

"Današnja odločitev Evropske komisije vzbuja veliko upanje, da bo na decembrskem zasedanju Evropskega sveta BiH dobila status kandidatke, kar je po mnenju predsednika Pahorja prelomno iz dveh razlogov - prvič, ker se s tem dejansko začenja evropska perspektiva Bosne in Hercegovine, in drugič, ker je to velikega pomena za mir in stabilnost na Zahodnem Balkanu," so zapisali v Pahorjevem uradu.

Politiki v BiH so se medtem na odločitev komisije odzvali različno, nekateri govorijo o zgodovinskem trenutku, drugi pa izpostavljajo, da je podelitev statusa še vedno negotova.

Sicer so tudi Evropski poslanci v razpravi pozdravili predlog Evropske komisije za podelitev statusa kandidatke BiH ter ga označili za dobro novico za državljane BiH, obenem pa izpostavili, da je to tudi signal, da se morajo politične elite v BiH zakopati v delo in izpolniti zahteve EU.

Odločitev sta na seji odbora pozdravila tudi evropska poslanca iz Slovenije Matjaž Nemec (S&D/SD) in Klemen Grošelj (Renew). Grošelj je izrazil zadovoljstvo, da je BiH uspelo doseči usklajenost z evropskimi pravili, čeprav je bilo to težko spričo blokade na vseh ravneh odločanja v državi.

Nemec pa je dejal, da je odločitev močno sporočilo državam v regiji, saj je vojna v Ukrajini spremenila pogled na Zahodni Balkan iz "kaj moramo v kaj lahko storimo za vas". Obenem je spomnil na prizadevanja Slovenije, da se BiH dodeli status kandidatke, in poudaril, da so zdaj na vrsti voditelji članic. Pozval jih je, naj odločitev sprejmejo še letos.

Evropska komisija je sicer širitvena poročila, v katerih ocenjuje njihov napredek na poti v EU, sprejela tudi za drugih pet držav Zahodnega Balkana in Turčijo. Varhelyi je glede Srbije poudaril, da bi ta morala biti bolj usklajena z zunanjo politiko EU, tudi pri sankcijah proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino.

Ob tem je Beograd in Prištino pozval h konstruktivnemu dialogu za normalizacijo odnosov. Poudaril je, da komisija vztraja pri oceni iz leta 2018, da Kosovo izpolnjuje pogoje za vizumsko liberalizacijo.

V poročilu o Severni Makedoniji, ki je julija začela pristopna pogajanja z EU, je povedal, da je v odzivu na vojno v Ukrajini svoja stališča uskladila s politiko EU in "s tem pokazala odločenost, da napreduje na poti v EU kot zanesljiva partnerica". Podobno je povedal o Albaniji, ki je prav tako julija začela pogajanja.

Izpolnjevanje ciljev na področju vladavine prava pa je ključno za napredek Črne gore v pristopnih pogajanjih. Tudi ta država upošteva zunanjo politiko EU, je še dejal komisar.

To pa ne velja za Turčijo, za katero je poudaril, da ni obrnila trenda nazadovanja na ključnih področjih temeljnih pravic in vladavine prava.

Širitveni sveženj medtem še ne vsebuje poročil za Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo.