STA novice / Osnutek uredbe o energetski revščini čaka na vladno obravnavo

"Energetska revščina je vse večji problem tako v Sloveniji kot v drugih državah EU, zato se na ravni Evropske unije to vprašanje vse bolj izpostavlja v okviru socialne, stanovanjske, energetske in drugih politik in postaja aktualen političen problem," je zapisano v osnutku uredbe, objavljenem med vladnimi gradivi.

Ministrstvo za infrastrukturo, ki je osnutek pripravilo na podlagi zakona o oskrbi z električno energijo, je ob tem opozorilo, da je cilj Strategije Evropa 2020 zmanjšati tveganje za energetsko revščino, zato je boj proti njej prednostna naloga EU, ki jo je treba podpreti na vseh ravneh. "EU sicer nima ne skupne opredelitve pojma energetske revščine, ne skupnega kazalnika zanjo, kot tudi nima posebne skupne evropske politike, namenjene temu področju. Opredelitev obstaja samo v nekaterih državah članicah EU," so izpostavili na ministrstvu.

Predlagana uredba z namenom zmanjšanja energetske revščine določa podrobnejša merila za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev.

Energetsko revščino opredeljuje kot stanje, v katerem je gospodinjstvo, katerega dohodek je nižji od praga tveganja revščine in ne more zadovoljiti svojih osnovnih potreb po energiji zaradi neustreznih bivanjskih razmer ali nezmožnosti izpolnjevanja teh potreb po dostopnih cenah ali nizke energijske učinkovitosti bivalnih prostorov. Med osnovne potrebe po energiji se štejejo zlasti stroški ogrevanja, priprave sanitarne vode, hlajenja, kuhanja in razsvetljave.

Prav tako je energetska revščina glede na osnutek stanje, v katerem je gospodinjstvo, katerega strošek za rabo energije pomeni velik delež izdatkov glede na razpoložljivi dohodek tega gospodinjstva.

Med predvidenimi merili za določitev energetsko revnega gospodinjstva so materialna ogroženost (dohodek, nižji od praga tveganja revščine), nizka energijska učinkovitost prostorov gospodinjstva (toplota, potrebna za ogrevanje prostorov, znaša več kot 150 kilovatnih ur na kvadratni meter na leto), neustrezne bivanjske razmere (na primer puščanje strehe, vlažne stene, tla ali temelji, trhli okenski okvirji ali tla in podobno), velik delež izdatkov za energijo od razpoložljivega dohodka (delež izdatkov za energijo presega najmanj 50 odstotkov razpoložljivega dohodka gospodinjstva).

Predvidena dokazila, s katerimi se izkazujejo našteta merila, so materialna ogroženost z odločbo o denarni socialni pomoči, odločbo o varstvenem dodatku ali drugim dokazilom, s katerim se izkazuje, da je dohodek nižji od praga tveganja revščine; nizka energijska učinkovitost prostorov gospodinjstva z energetsko izkaznico ali drugim strokovnim dokumentom, ki neodvisno dokazuje energijsko učinkovitost bivanjskih prostorov, ali z izjavo energetskega svetovalca, da je stanovanje nizko energetsko učinkovito; neustreznost bivanjskih razmer s fotografijo in izjavo gospodinjstva ter velik delež izdatkov za energijo glede na razpoložljivi dohodek gospodinjstva z listinami, ki izkazujejo finančno mesečno stanje gospodinjstva.

Organ, pristojen za izvajanje ukrepov za zagotavljanje podpore za izboljšanje energetske učinkovitosti z namenom zmanjšanja energetske revščine, je ministrstvo, pristojno za energijo.