STA novice / Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja tudi zaveze politike k izboljšanju področja (zbirno)

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) letos opozarja na naraščajoče družbene in ekonomske neenakosti, dolgotrajne konflikte, nasilje in izredne razmere na področju javnega zdravja. Te vplivajo na celotno svetovno prebivalstvo, ogrožajo napredek in blaginjo, opozarja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

Duševno zdravje je treba spodbujati kot vrednoto, h kateri vsi stremimo in si zanjo prizadevamo. Stigma in diskriminacija še vedno predstavljata oviri pri socialni vključenosti in dostopu do ustrezne oskrbe. Svetovna zdravstvena organizacija zato poudarja, da ima vsak med nami pomembno vlogo pri ozaveščanju o tem, kateri preventivni ukrepi pri duševnem zdravju delujejo, so še zapisali na NIJZ.

Prepogosto se ljudje, ki se srečujejo s težavami v duševnem zdravju, ali njihove družine počutijo preveč osramočene, da o tem spregovorijo, kar preprečuje, da bi dobili podporo, ki jo potrebujejo, pa opozarjajo pri Unicefu. Ozaveščanje o duševnem zdravju, njegovo sprejemanje in razumevanje na vseh ravneh, vključno z vladnimi politikami, je ključno za odpravo škodljivih učinkov stigme in diskriminacije, menijo.

Ministrstvo za zdravje je tako ob današnjem dnevu na Brdu pri Kranju pripravilo strokovno srečanje, namenjeno iskanju rešitev za izzive pri zagotavljanju duševnega zdravja. Kot je povedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, se lotevajo potrebnih zakonskih ureditev, pospešiti pa želijo tudi izvajanje resolucije.

"Resno mislimo z ureditvijo področja duševnega zdravja, ki je podhranjeno, nedostopno. Z izjemnim akcijskim načrtom želimo storitve in mrežo na področju duševnega zdravja čim prej pripeljati v realnost," je poudaril minister. Ob tem je izpostavil zakonsko ureditev področja in vzpostavitev ustreznih struktur ter poudaril, da želijo pomembne rezultate pokazati že čez leto dni.

Kar se tiče zakonodaje, gre ta teden v medresorsko usklajevanje novela zakona o duševnem zdravju, ki bo odpravila neskladje z ustavo. Po besedah ministra sta prioriteta tudi zakona o psihološki dejavnosti in o psihoterapiji.

Sicer pa se je ob današnjem dnevu odvilo več dogodkov, med drugim projektna konferenca Javnega zavoda Mala ulica - Center za otroke in družine v Ljubljani, na katerem so predstavili izkušnje s projektom treninga starševstva Neverjetna leta. Koordinatorica projekta Ana Mirkovič je dejala, da se je ta izkazal za zelo učinkovitega pri zmanjšanju vedenjskih težav otrok.

Projekt Neverjetna leta vključuje programe, namenjene tako staršem in otrokom kot učiteljem in vzgojiteljem. V okviru projekta so programe starševstva uspešno vpeljali v 15 ustanovah v devetih regijah, na pragu pa so širitve v okviru centrov za socialno delo. V okviru projekta deluje tudi 11 strokovnih centrov za izvajanje programov za učitelje v okviru osnovnih šol in vrtcev, je izpostavila strokovna vodja projekta Marija Anderluh.

Program je pozitivno vplival tudi na duševno zdravje staršev. Starši se po programu počutijo bolj kompetentne za vzgojo ter uspejo z otrokom veliko lažje sodelovati, je še poudarila Mirkovič. Po njenih besedah želijo še povečati vključenost centrov za socialno delo v projekt in jim pomagati poiskati tudi tiste starše, ki niso tako visoko motivirani, saj ti potrebujejo več podpore in spodbude za vključitev.

Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU pa je pripravil konferenco o stiskah današnjega časa, ki jo je ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki je bila namenjena aktualnim izzivom pri skrbi za dobro duševno zdravje. Po podatkih WHO je že pred izbruhom pandemije covida-19 v letu 2019 kar eden od osmih ljudi živel z duševno motnjo. Napovedi strokovnjakov, da bo pandemiji covida-19 sledila porast duševnih motenj na globalni ravni, se po navedbah psihologinje Lilijane Šprah žal že uresničujejo. "Po nekaterih ocenah se je samo v prvem letu pandemije število primerov anksioznosti in depresivnih motenj povečalo za četrtino, in sicer je 27,6 odstotka več depresije in 25,6 odstotka več anksioznosti," je na konferenci dejala Šprah.

Da je pandemija še posebej močno prizadela mlade, kaže tudi poročilo o vplivu pandemije covida-19 na duševno zdravje mladih, ki ga je danes objavila mreža Evropske komisije Youth Wiki. Zaprtje javnega življenja, ki so mu bili ljudje priča med pandemijo, je povzročilo osamljenost in izolacijo številnih mladih po Evropi. Poročilo kaže, da so obstajale velike razlike med posameznimi državami glede tega, kako dolgo so imele povsem ali delno zaprte šole. Najmanj časa so bile šole delno ali povsem zaprte na Hrvaškem, Islandiji, v Franciji, Luksemburgu in Španiji, najdlje pa v Bosni in Hercegovini, Severni Makedoniji in Turčiji. Slovenija se je na tej lestvici znašla nekje vmes, in sicer so bile šole povsem zaprte nekaj manj kot 150 dni, delno pa okoli 330 dni, piše v poročilu.