STA novice / Vrhovno sodišče opozarja na zastoj postopkov zaradi pomanjkanja izvedencev v družinskih sporih

Na vrhovnem sodišču so se za analizo zaključenih primerov v družinskih zadevah odločili na podlagi dogovora na lanskem sestanku na ministrstvu za pravosodje, ki je bil sklican ravno zaradi pomanjkanja izvedencev za področje družinskih sporov. Pod drobnogled so vzeli zaključene družinske zadeve, v katerih je bil postavljen izvedenec, analiza pa je iskala predvsem odgovor na vprašanje, ali so bile v omenjenih primerih postavitve izvedencev utemeljene ali pa bi bilo mogoče odločiti o sporu le na podlagi ostalih dokazov in mnenja centra za socialno delo, ne da bi pri tem nastala škoda pri varovanju koristi otroka.

Iz analize izhaja, da so sodišča v obdobju 2016-2019 postavila izvedenca v približno petih odstotkih vseh obravnavanih zadev glede varstva in vzgoje otroka ter otrokovih stikov, kar pomeni v približno 300 zadevah letno. V naslednjih dveh letih se je to število zaradi hudih težav s pomanjkanjem izvedencev opazno zmanjšalo, saj je bilo v letu 2020 postavljenih le še 216, v letu 2021 pa 156 izvedencev. "Tudi na podlagi tega analiza ugotavlja, da prvostopenjska sodišča nimajo več možnosti, da bi še dodatno zmanjšala število primerov, v katerih je potrebna postavitev izvedenca," so zapisali na vrhovnem sodišču.

Zaradi pomanjkanja izvedencev po ugotovitvah v analizi prihaja do resnih zastojev v sodnih postopkih. Največje težave imajo na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer obravnavajo tudi največje število družinskih zadev. Družinski postopki v vseh analiziranih primerih so povprečno trajali od 14 mesecev do dveh let, na višjih sodiščih pa največ dva meseca, a se je stanje na prvostopenjskih sodiščih v zadnjem letu še bistveno poslabšalo. Glede na podatke prvostopenjskih sodišč je namreč trenutno v celotni Sloveniji na razpolago samo še sedem izvedencev, zato je treba na začetek izdelave izvedenskega mnenja čakati že eno leto.

Iz analize izhaja tudi, da je sodelovanje med sodišči in centri za socialno delo zgledno, saj centri sodiščem nudijo dobro podporo pri sprejemanju odločitev. Ob tem na sodiščih ugotavljajo, da po kakovosti izstopajo mnenja centrov za socialno delo, pri katerih je sodeloval psiholog. "Mnenja centrov so lahko zadostna podlaga za sprejemanje zaključkov zlasti v zadevah, kjer za odločitev zadošča ocena dejanskih okoliščin primera, pri zahtevnejših zadevah pa mnenje centra za socialno delo vseeno ne bo moglo nadomestiti izvedenskega mnenja," navajajo na Vrhovnem sodišču.

Na sodiščih sicer zaznavajo tudi, da se na centrih za socialno delo soočajo z odhodi psihologov na boljša delovna mesta, kar bi utegnilo vplivati na kakovost mnenj centrov za socialno delo, na kar so v poročilu opozorili tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Sodiščem so na podlagi ugotovitev iz analize posredovali nekaj priporočil, s pomočjo katerih bi lahko svoje delo na tem področju še dodatno izboljšala. Po drugi strani pa jim predlagajo, naj skušajo še bolje izkoristiti vsak narok v družinskih zadevah, naj večkrat opravijo neformalni razgovor z otrokom in na podlagi pridobljenih podatkov v sodelovanju s starši skušajo še pred nadaljnjim izvajanjem dokazov začasno urediti najnujnejša vprašanja.

Avtorji analize so se zavzeli tudi za uvedbo obveznih izobraževanj za družinske sodnike. Treba bi bilo tudi zagotoviti, da bi družinske spore reševali predvsem izkušeni sodniki, preveriti obremenjenost sodnikov, ki rešujejo družinske zadeve po posameznih sodiščih in poiskati tudi možnosti za zagotovitev pomoči med sodišči.

Vrhovno sodišče je poročilo poslalo vsem deležnikom, ki so na tak ali drugačen način vpeti v odločanje sodišč v družinskih zadevah. Ob tem so na ministrstvo za pravosodje naslovili tudi prošnjo za zagotovitev informacijskega sistema, ki bi sodiščem nudil možnost preverjanja obremenjenosti posameznih izvedencev.