STA novice / Lokalne volitve: Ustavna odločba o volilnem sporu še ni uresničena, a to naj ne bi vplivalo na zakonitost volitev (tema)

Ustavno sodišče je ugotovilo neustavnost 100., 101. in 102. člena zakona. Ti določajo, da ima vsak kandidat ali predstavnik liste kandidatov zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov, pravico pritožbe na občinski svet. Če ta pritožbi ne ugodi, lahko pritožnik pritožbo vloži na upravno sodišče, sodišče pa mora o njej odločiti v 30 dneh.

Po ugotovitvah ustavnih sodnikov je takšna ureditev pomanjkljiva in nedoločna, kar otežuje učinkovito uresničevanje pravice do sodnega varstva. Zakon namreč med drugim ne določa poteka postopka pred občinskim svetom, prav tako mu zakonske določbe ne dajejo pooblastila za razveljavitev volitev ali ugotovitev drugačnega volilnega izida. Zakonske določbe tudi ne zahtevajo, da bi moral občinski svet obrazložiti svojo odločitev, kar onemogoča, da bi upravno sodišče učinkovito preizkusilo njegovo odločitev, so ocenili ustavni sodniki.

Ustavno sodišče je v določbi določilo, da mora DZ ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta po objavi odločbe v uradnem listu. Določilo je tudi način razreševanja volilnega spora, dokler DZ neustavnosti ne odpravi. Do takrat pa je za odločanje o pritožbi pristojno upravno sodišče.

Pritožba zoper odločitve volilne komisije se lahko vloži v 15 dneh od konstitutivne seje občinskega sveta, na kateri ta potrdi mandate članov občinskega sveta in ugotovi izvolitev župana. Pri tem lahko upravno sodišče pritožbo bodisi zavrne bodisi ji ugodi. Če ji ugodi, lahko volitve razveljavi in odredi razpis novih, lahko pa volitve razveljavi in samo ugotovi nov izid.

Zoper odločitev upravnega sodišča nista dovoljeni pritožba in revizija na vrhovno sodišče. Obstaja pa možnost vložitve ustavne pritožbe na ustavno sodišče, pri čemer sama pritožba ne zadrži izvajanja mandata ali sodbe upravnega sodišča.

Ustavna odločba po več kot dveh letih še ni uresničena

Čeprav bi moral DZ ugotovljeno neustavnost odpraviti v enem letu od izdaje odločbe ustavnega sodišča, se to do danes ni zgodilo. Prvi resen poskus za to je bil maja letos, ko je SDS v DZ vložila predlog novele zakona o lokalnih volitvah. A za zdaj še ni jasno, ali bo predlog, ki je junija prestal prvo branje v DZ in zdaj čaka na drugo branje, sprejet do lokalnih volitev, ki so razpisane za 20. november.

Če neustavnost ne bo odpravljena pravočasno, se bo postavilo vprašanje, ali lahko to vpliva na zakonitost in legitimnost volitev ter na pritožbene postopke. Ustavni pravnik Pirnat je prepričan, da ne. "Ustavno sodišče je namreč v svoji odločbi samo določilo sodno varstvo v primeru volilnega spora na z ustavo skladen način. Postopek pritožbe bo tako v primeru pritožbe izveden v skladu z odločbo ustavnega sodišča, ki je začasno uredila vprašanje pravnega varstva, in je na ta način zakonit. Menim, da je tudi legitimen," je dejal za STA.

Tudi na izid volitev neuresničitev odločbe po njegovem prepričanju ne bo imela vpliva: "V tem primeru namreč ne gre za takšno nezakonitost, ki bi neposredno vplivala na volilni izid."

Podobno meni ustavni pravnik Toplak. "Ustavno sodišče je zapisalo, da je do drugačne ureditve za pritožbeni postopek pristojno upravno sodišče. Enoletni rok DZ tako ne vpliva na veljavnost odločbe in tudi če DZ nikoli ne bo uresničil odločbe, veljavno ureditev imamo. Je takšna, kot jo je določilo ustavno sodišče. In ureditev, ki jo je določilo, je nedvoumna," je dodal.

Predlog predvideva prenos odločanja o ugovorih z občinskih svetov na volilne komisije

Kot rečeno, je za uresničitev odločbe ustavnega sodišča v zakonodajnem postopku trenutno predlog SDS. Po njem o ugovorih na delo volilnih organov in izide volitev ne bi več odločal občinski svet, temveč občinska volilna komisija, nato pa po potrebi še upravno sodišče. Toplaku se zdi takšna rešitev smiselna, saj iz odločanja umika lokalno politiko. "Občinska volilna komisija vključuje pravnike, pogosto sodnike, in je bolj usposobljena za odločanje o pritožbah kot občinski svet, ki je politični organ," je pojasnil.

Želi pa si, da bi upravno sodišče odločalo hitreje kot zdaj in da bi spoštovalo rok 30 dni, ki mu ga nalaga zakon o lokalnih volitvah. Ta namreč v nekaterih primerih, ko je sodišče za odločitev potrebovalo več mesecev, ni bil spoštovan, opozarja. Prav tako je izrazil željo, da bi upravno sodišče v volilnih pritožbah izvajalo javne obravnave in dovolilo izvajanje dokazov ter da bi v večji meri upoštevalo mednarodne standarde poštenih volitev, je še navedel za STA.