STA novice / POPRAVEK: Vlada o gospodarskih temah

Proračuna za prihodnji dve leti bosta močno v znamenju postcovidnega obdobja in poglabljanja energetske krize. Finančni minister Klemen Boštjančič je zagotovil, da si bo vlada kljub zahtevnim okoliščinam prizadevala za blaginjo državljanov ter ustrezne ukrepe za okrevanje gospodarstva. Za leto 2023 je predvidenih 13,4 milijarde evrov prihodkov in 16,7 milijarde evrov odhodkov, primanjkljaj bo tako znašal 3,3 milijarde evrov oz. 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Leta 2024 pa naj bi se prihodki povzpeli na 13,8 milijarde evrov, odhodki pa naj bi se zmanjšali na 15,5 milijarde evrov. Primanjkljaj naj bi se tako oblikoval pri 1,7 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka BDP.

Vlada je potrdila posodobljen strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027. V luči draginje ter podnebnih in okoljskih izzivov je njegova ključna usmeritev trajnostna predelava hrane in povečanje samooskrbe. Strateški načrt bo vlada predložila še v formalno presojo Evropski komisiji, izvajati pa naj bi se začel 1. januarja 2023.

Vlada je sprejela program evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027. V kratkem pričakuje potrditev programa na razvojnih svetih obeh kohezijskih regij, sledi predložitev v formalno potrditev Evropski komisiji. Bruselj ga mora odobriti do konca leta, sicer Sloveniji grozi izguba okoli pol milijarde evrov evropskih sredstev.

Novela zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH) bo po navedbah finančnega ministra zagotovila nemoten prenos premoženja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) na SDH. Predvideno je tudi, da se bo pod okrilje SDH v neposredno last države prenesel tudi kapitalski delež Elesa v družbi Talum, in sicer "z namenom upravljanja družbe v času energetske krize". Pod SDH bodo prešle tudi družbe DRI, Slovenski državni gozdovi in Holding Kobilarna Lipica. Z novelo naj bi tudi uveljavili bolj transparentno upravljanje podjetij v državni lasti, bolj jasno opredelili kadrovanje v organe nadzora družb v upravljanju SDH, dopolnjene pa bodo tudi določbe o skladnosti poslovanja, integriteti in transparentnosti.

Vlada je določila dokončen predlog zaključnega računa proračuna za leto 2021 in ga poslala računskemu sodišču. V letu 2021 so podatki v zaključnem računu proračuna izkazali dobrih 11 milijard evrov prihodkov, kar je 4,2 odstotka več od načrtovanih, približno 14 milijard evrov odhodkov, kar je 5,8 odstotka več od načrtovanih, ter dobre tri milijarde evrov primanjkljaja, kar je 12,1 odstotka več od načrtovanega. Po prvi oceni se je BDP zvišal za 8,1 odstotka, državni proračun pa je izkazal primanjkljaj v višini 5,9 odstotka BDP.

Sprejela je tudi poročilo o upravljanju z javnim dolgom za leto 2021 in ga poslala v DZ. Slovenija se je lani za potrebe financiranja državnega proračuna s kratkoročnimi in dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji in posojilom EU v okviru sheme Sure zadolžila skupno za skoraj pet milijard evrov. Država je iz naslova dolga državnega proračuna plačala 727 milijonov evrov obresti oz. 1,4 odstotka BDP, kar je za 45 milijonov evrov manj kot leto prej. Dolg pravnih oseb javnega sektorja znaša dobre štiri milijarde evrov, kar predstavlja 8,3 odstotka BDP. V letu 2021 je bilo izdanih za okoli 91 milijonov evrov državnih poroštev, vsa za omejitev posledic pandemije covida-19. Stanje državnih poroštev je konec leta 2021 predstavljalo devet odstotkov BDP.

Vlada se je seznanila s poročilom Finančne uprave RS (Furs) o stanju in gibanju davčnega dolga ob koncu leta 2021 in ga poslala v DZ. Furs je lani pobral dobrih 19,2 milijarde evrov prihodkov neto za vse štiri blagajne javnega financiranja, kar je dobrih 2,9 milijarde evrov oziroma 18 odstotkov več kot v letu 2020. Konec leta 2021 je davčni dolg za vse blagajne javnega financiranja znašal okoli 918,5 milijona evrov, kar je za 79,5 milijona evrov manj kot leto prej.

Prav tako se je seznanila s poročilom o davčnih izdatkih v letu 2020 in ga poslala v DZ. Obseg neposredno dodeljenih spodbud v obliki oprostitev in vračil davkov se v zadnjih treh letih povečuje, v letu 2020 se je znesek davčnih izdatkov, kljub znižanjem davčnih prihodkov zaradi ukrepanja ob pandemiji, povečal za dva odstotka glede na leto 2018, a je za osem odstotkov nižji kot v letu 2019. Davčni izdatki so predstavljali pet odstotkov BDP oz. skoraj 2,4 milijarde evrov. Največji izpad javnofinančnih prihodkov v obliki davčnih izdatkov predstavljajo nižja stopnja pri davku na dodano vrednost (DDV) ter olajšave in oprostitve pri dohodnini, skupaj 4,3 odstotka BDP v letu 2020. Največjo skupino davčnega izdatka pri DDV predstavlja nižja stopnja za hrano in pijačo, ki javnofinančne prihodke znižajo za 333 milijonov evrov. Pri dohodnini največji trije davčni izdatki (dodatna splošna olajšava, olajšava za vzdrževane otroke in davčna oprostitev pri izplačilu regresa za letni dopust) skupaj znižajo javnofinančne prihodke za 813 milijonov evrov, med drugim ugotavlja poročilo.

Vlada je znotraj finančnega načrta ministrstva za zdravje prerazporedila 6,8 milijona evrov, ki bodo namenjeni plačilu računov za nakup cepiv proti covidu-19.

Vlada je določila deleže odpadne embalaže za oktober, november in december 2022.

Vlada je sprejela dopolnitve programa dela državne geodetske službe za leto 2022, ki se nanašajo na izvedbo projekta Zeleni slovenski lokacijski okvir (GreenSLO4D).

Vlada je s 30. septembrom s položaja generalne direktorice direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu razrešila Ksenijo Flegar. Za vršilko dolžnosti generalnega direktorja tega direktorata je imenovala Dubravko Kalin, in sicer od 1. oktobra 2022 do najdlje 31. marca 2023 oz. do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku.

Potem ko je 1. septembra sprejela odzivno poročilo na revizijsko poročilo računskega sodišča o učinkovitosti priprave in izvedbe projekta drugi tir železniške proge Divača-Koper, je danes ustanovila delovno skupino za pregled investicijskih vlaganj Direkcije RS za infrastrukturo v projekt drugi tir. Skupino bo vodila Monika Pintar Mesarič, člani bodo še Emilija Placer Tušar, Aleš Zabukovec, Miranda Groff Ferjančič, Vesna Milanovič, Bojana Kostanjevec - Tratnjek in Milan Burg, pri delu skupine pa bosta sodelovala tudi generalni direktor družbe 2TDK Pavle Hevka in v. d. vodje pravne službe na 2TDK Marjeta Zevnik.

V svet vlade za korporativno upravljanje je zaradi zamenjav zaposlenih na položajih v organih in institucijah, povezanih z delovanjem sveta, na novo imenovala Dejana Židana, Karlo Pinter, Anko Čadež, Mitjo Križaja, Petra Zmagaja in Žigo Debeljaka. Člani ostajajo Goran Kitić, Gorazd Čibej, Tomaž Rotovnik, Marko Djinović, Aleš Ipavec, Irena Prijović, Gorazd Podbevšek, Andreja Mušič, Katarina Zajc in Janez Prašnikar.

V komisijo vlade za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno je imenovala Katjo Rihar Bajuk, Damjana Mašero, Urško Petrovčič, Igorja Kovačiča, Damjano Bokal, Majo Javornik, Sonjo Konestabo, Andrejo But, Janka Kosija, Tanjo Varljen, Sašo Dragar Milanovič, Katjo Privšek, Matejo Kozlevčar, Zinko Prunk, Metko Meh, Tomaža Nemaniča, Mitjo Vukoviča in Smiljana Škarico.