STA novice / Začetek priprave posodobljenega NEPN

Posodobitev načrta, ki je bil sprejet februarja 2020 in je po navedbah ministrstva edini akcijski načrt na področju energetskih in podnebnih politik, narekujejo spremenjene razmere in posledično višji cilji, tudi na ravni EU, kot jih med drugim določata programa Pripravljeni na 55 in RepowerEU.

"Cilji bodo višji, dokument bo še bolj ambiciozen," je danes ob javni predstavitvi v Ljubljani napovedal infrastrukturni minister Bojan Kumer in poudaril, da je cilje lahko zapisati, najpomembneje pa bo načrt izvesti. Tudi tokrat bodo cilji merljivi in določeno bo, kdo mora kdaj kaj narediti. "Konec je časov, tudi v politiki, ko se izgovarjamo drug na drugega," je dejal. Razmere so mnogo težje kot ob pripravi veljavnega NEPN, a od tega ne bežijo, je dodal.

Ciljni delež uporabe obnovljivih virov energije (OVE), ki je sedaj za Slovenijo do leta 2030 postavljen pri 27 odstotkih (na ravni EU 32 odstotkov), bo višji. Koliko, ministrstvo ne more napovedati; na ravni EU je po Pripravljeni na 55 zastavljen pri 40 odstotkih, ob upoštevanju sedanjega razmerja bi lahko bil za Slovenijo pri 35 odstotkih.

Treba bo pospešiti umeščanje OVE, ki je največja rakava rana Slovenije, je izpostavil Kumer. Ta največji potencial in hkrati največji manko v preteklih letih vidi v uporabi sončne energije.

Slovenija sicer za veljavnimi cilji glede OVE zaostaja; leta 2020 je delež teh virov v končni rabi energije znašal 24,1 odstotka, cilj za leto 2020 je bil 25 odstotkov, je povedal Edvard Košnjek z Instituta Jožef Stefan (IJS), vodilnega partnerja konzorcija, ki je pripravljal že NEPN in bo tudi njegovo posodobitev. Predvsem je prenizek delež uporabe OVE pri proizvodnji električne energije, leta 2020 je bil s 35,1 odstotka pod ciljnimi 39,3 odstotka za leto 2020 in 43 odstotki za leto 2030. Večja uporaba OVE bo potrebna za doseganje ciljev glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030.

Bolj ambiciozni bodo morali biti tudi cilji pri energetski učinkovitosti. Tu Slovenija zastavljene skupne cilje dosega, pod načrtom je le cilj glede prenove javnih stavb. Končna poraba energije je bila leta 2020 z 51,6 teravatne ure (TWh) že pod ciljem za 2020 (59,5 TWh) in za 2030 (54,9 TWh).

Cilj je dosežen tudi pri deležu oskrbe z elektriko iz virov v Sloveniji, manko pa je pri vlaganjih v elektroditribucijska omrežja (finančni, tehnični in človeški viri bi se morali povečati) ter pri vlaganjih v raziskave in razvoj (delež bi moral biti vsaj tri odstotke BDP, leta 2020 je bil pri 2,15 odstotka).

V prometu je opazen napredek na področju javnega potniškega prometa, za doseganje ciljev na področju trajnostnega prometa pa bodo potrebni bolj ambiciozni ukrepi. Na področju železnic bo pomembno, da se obseg investicij, ki se je v zadnjih letih občutno povečal, vsaj ohrani, je dejal Košnjek.

Spremenjene geostrateške razmere še povečujejo izzive pri razogljičenju, med drugim glede zemeljskega plina. Kot je povedal Stane Merše z IJS, so kratkoročno izziv alternativni viri zemeljskega plina za EU, nato pa zamenjava zemeljskega plina z drugimi plini, med drugim vodikom, biometanom in sintetičnimi plini, ter prestrukturiranje industrije.

Ozko grlo elektrifikacije so nezadostna vlaganja v razvoj elektrodistribucijskih omrežij. Ciljno leto opustitve rabe premoga naj bi po Kumrovih besedah ostalo leto 2033. Prav tako naj bi ostalo v veljavi, da bo odločitev glede nadaljnje rabe jedrske energije sprejeta leta 2027. Glede slednjega Kumer poudarja, da v izrednih okoliščinah, kot so trenutne, ni dobro sprejemati strateških odločitev. Pričakuje poglobljeno javno razpravo glede gradnje drugega bloka nuklearke in nato odločanje ustrezno obveščenih ljudi na referendumu.

Prebivalci Slovenije so glede na anketo, ki jo je opravila družba Mediana in katere izsledke so predstavili na današnjem dogodku, večinoma naklonjeni OVE zaradi okolja in se strinjajo, da je treba njihov rabo pospešiti, ter podpirajo zeleni prehod. Med drugim je največji delež, skoraj 90-odstotni, vprašanih menilo, da je treba povečati več elektrike iz sončne in vetrne energije, okoli 60 odstotkov jih je podprlo več elektrike iz vodnih virov, 47-odstotni delež vprašanih pa je podprlo tudi več elektrike iz jedrskih virov.

Glede posodobitve NEPN trenutno poteka predhodno posvetovanje z javnostjo o nacionalnih ciljih do 2030 in doseganju podnebne nevtralnosti. Spletno anketo, ki je dostopna prek spletnega portala infrastrukturnega ministrstva Energetika, je mogoče izpolniti do 21 oktobra. V oktobru in novembru so predvideni ciljni posveti z deležniki. Predlog posodobljenega načrta naj bi bil javnosti predstavljen junija 2023, posodobljeni načrt pa sprejet junija 2024.