STA novice / Fides ob napovedi stavke zahteva izstop iz enotnega plačnega sistema in spremembe kolektivne pogodbe za zdravnike (dopolnjeno)

Predsednik Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Konrad Kuštrin je na današnji novinarski konferenci poudaril, da je glavna zahteva sindikata, naj vlada državnemu zboru takoj posreduje predlog sprememb zakona o zdravniški službi, na podlagi katerega se za zdravnike in zobozdravnike zakon o sistemu plač v javnem sektorju ne bo več uporabljal. S tem bi zdravniki izstopili iz enotnega plačnega sistema, kar si želijo že dlje časa. Sprememba omenjenega zakona bi po njegovih besedah dala podlago za pogajanja za nov tarifni del kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike.

V sindikatu pričakujejo, da bodo plače zdravnikov in zobozdravnikov mnogokratnik povprečne plače. "Verjetno se vsi strinjamo, da si specialist po 20 letih delovne dobe zasluži tri povprečne plače," je dejal Kuštrin. Ob tem so sodelujoči na novinarski konferenci večkrat poudarili, da težava ni le v plačah, pač pa tudi v večjih obremenitvah in drugih težavah javnega zdravstva.

Odločitev za stavko je bila po besedah predsednika sindikata težka, a gre za klic na pomoč, zato bolnike prosijo za razumevanje. Ob tem še vedno upa, da bo vlada imela posluh za njihove zahteve in da do stavke na koncu ne bo prišlo.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je pred novinarsko konferenco Fidesa v odzivu na napoved stavke povedal, da so Fides za prihodnji torek povabili na pogajanja, ker pa napovedi stavke in zahtev še nimajo, se bodo ustrezno odzvali, ko jih bodo prejeli. Kuštrin je na novinarsko vprašanje, če se bodo torkovih pogajanj udeležili, odvrnil, da ne.

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je v Odmevih na Televiziji Slovenija dejala, da se v sindikatu ne želijo udeležiti pogajanj, na katera so sicer vabljeni, ker imajo že izdelano zahtevo. "Torej, izsiljujete in se ne pogovarjate," je dejala ministrica.

Kuštrin je ministrici na to odgovoril, da zahteva, izražena s 3500 podpisi zdravnikov, ni izsiljevanje, ampak "legitimna zahteva neke poklicne skupine, ki je odgovoren nosilec zdravstvene dejavnosti". Pogajanj bi si, kot je še dodal Kuštrin, želeli na osnovni njihovih stavkovnih zahtev.

Bešič Loredan se je v torek sicer udeležil letne konference, čeprav je vabilo sprva zavrnil. Po Kuštrinovih besedah zdravniki in zobozdravniki z ministrovo predstavitvijo niso bili zadovoljni, saj je naštel že poznane težave, ni pa predstavil konkretnih rešitev. Ob tem je predsednik Fidesa spomnil, da so v sindikatu pred dnevi prejeli izhodišča vlade glede sprememb plačnega sistema, kjer pa so omenjeni le mladi zdravniki, ne pa tudi zdravniki specialisti.

Stavko podpirajo tudi Mladi zdravniki Slovenije. "Zahtevamo stabilizacijo delovanja javnozdravstvenih zavodov na način, da se v njih vzpostavijo konkurenčni delovni pogoji, vključno s korekcijo osnovne plače. To je potrebno takoj, saj je zadovoljen zdravstveni delavec zadnje upanje za javni zdravstveni sistem v Sloveniji," so zapisali v sporočilu za javnost.

Slovenski javni zdravstveni sistem po njihovi oceni hodi po poti Romunije, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Severne Makedonije. V vseh naštetih državah zdravniki zaradi slabih delovnih pogojev javni zdravstveni sistem zapuščajo ter odhajajo v zasebne zdravstvene ustanovo in tujino: "Žal Slovenija ponavlja isto napako in nič ne kaže, da bi politiko to zanimalo."

Gregor Zemljič, sicer zdravnik na ljubljanski interni kliniki, je ob tem poudaril, da so v sindikatu v zadnjih mesecih zbrali skoraj 3500 podpisov zdravnikov in zobozdravnikov za izstop iz enotnega plačnega sistema. "Težko si predstavljam, da bi katerakoli država ignorirala željo 3500 zdravnikov," je danes poudaril Kuštrin. Zbrane podpise bodo predstavili predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič in poslancem DZ.

Enotni plačni sistem je po besedah Zemljiča eden glavnih krivcev za razpad javnega zdravstvenega sistema, saj ne omogoča ustreznega nagrajevanja zdravnikov, pač pa vodi v kršenje standardov in normativov. "Z vsakim odhodom zdravnika iz javnega zdravstvenega sistema se naloge prerazporedijo na ostale," je dejal.

Če dogovora ne bo in bo stavka stekla, bodo stavkajoči v tem času na delovnem mestu, razen ob sklicih stavkovnih sestankov, ki bodo potekali najmanj 1-krat tedensko. Zagotavljali bodo predpisan minimum delovnega procesa. Izvajale se bodo tiste storitve, katerih opustitev bi vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali smrt. Večinoma pa naj bi delali po prazničnem razporedu, je razvidno iz izjave o načinu zagotovitve minimuma delovnega procesa v času stavke, ki so jo objavili na spletni strani Fidesa. Želijo, da za čas stavke stavkajočim pripade 100-odstotno nadomestilo plač.

Zdravnica Ana Lina Vodušek z Onkološkega inštituta Ljubljana je poudarila, da so delovni pogoji in razmere v javnem zdravstvenem sistemu izjemno težki. Zdravniki so doslej delali na "etični pogon", sedaj pa ne morejo več in imajo dovolj, je poudarila.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je ob napovedi stavke za medije dejala, da razmere v zdravstvu niso dobre in se morajo urediti. "Mislim, da bi morali ljudje zahteve Fidesa podpreti," je dodala in poudarila, da si zdravniki stavke nikoli ne želijo, saj pomeni dodatno tveganje za bolnike, je pa to zadnji ukrep, če ustreznih dogovorov med deležniki ne bo.

Spomnila je tudi na kritiko o prepočasnem reševanju zdravstva, saj minister zdravstveno reformo obljublja šele za leto 2024. "To se nam zdi absolutno prepozno," je poudarila.