STA novice / Interpelacije zoper notranje ministre stalnica v slovenskem političnem prostoru (kronologija)

16. junij 1992 Skupina poslancev Demosa je vložila interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve Igorja Bavčarja. Očitala mu je, da so se uniformirani policisti uporabljali kot zbiralci političnih informacij. Skupščina o interpelaciji zaradi nesklepčnosti ni odločala.

2. november 1998 Skupina poslancev s prvopodpisanim Janezom Janšo je vložila interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve Mirka Bandlja. Očitali so mu, da je zavestno ustvarjal pogoje za nadzorovanje in obveščevalno spremljanje parlamentarne opozicije ter ob tem tudi onemogočal parlamentarni nadzor nad uporabo posebnih metod in sredstev v okviru kriminalistične službe. DZ je o interpelaciji odločal 16. februarja 1999 in jo izglasoval z 49 glasovi za in 26 proti.

27. februar 2004 Skupina poslancev s prvopodpisanim Miho Brejcem je vložila interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve Rada Bohinca. Očitali so mu neustrezno izvrševanje odločbe ustavnega sodišča v zvezi z izbrisanimi. DZ je o interpelaciji odločal 30. marca 2004 in jo zavrnil s 30 glasovi za in 46 proti.

22. november 2007 Skupina poslancev s prvopodpisanim Pavlom Gantarjem je vložila interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja. Med drugim so mu očitali politizacijo policije ter kršitev zakonov o zasebnem varovanju, s čimer naj bi posredno zakrivil dogodke pred diskotekama Lipa in Global. DZ je o interpelaciji odločal 5. februarja 2008 in jo zavrnil s 26 glasovi za in 42 proti.

23. februar 2009 Skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom je vložila interpelacijo o delu in odgovornosti ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal. Tudi ta se je zagovarjala zaradi po oceni vlagateljev neustreznega izvrševanja sodbe ustavnega sodišča o izbrisanih. DZ je o interpelaciji odločal 1. aprila istega leta in jo zavrnil z 31 glasovi za in 48 proti.

23. februar 2010 Skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom je vložila še eno interpelacijo o delu Kresalove. Predlagatelji so interpelacijo utemeljevali s sumom nepravilnosti pri najemu stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada in sumom poskusa političnega vpliva na delo policije v primeru Baričevič. DZ je o interpelaciji odločal 21. aprila istega leta in jo zavrnil z 38 glasovi za in 40 proti.

19. november 2012 Skupina poslancev s prvopodpisanim Janijem Möderndorferjem je vložila interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka. Očitali so mu organizirano prevaro pri preverjanju podpisov za podporo referendumu o sanaciji bančnega sistema. DZ je o interpelaciji odločal 18. decembra istega leta in jo zavrnil s 37 glasovi za in 48 proti.

12. november 2013 Skupina poslancev s prvopodpisanim Matejem Toninom je vložila interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta. Očitali so mu diskriminacijo javnih uslužbencev glede na članstvo v sindikatih ter nepravično urejanje problematike izbrisanih. DZ je o interpelaciji odločal 13. decembra istega leta in jo zavrnil s 36 glasovi za in 47 proti.

20. februar 2014 Skupina poslancev s prvopodpisanim Ivanom Vogrinom je vložila še eno interpelacijo o delu Viranta. Med drugim so mu očitali dvojna merila pri kadrovskih odločitvah. DZ je o interpelaciji odločal 4. aprila 2014. Za razrešitev ministra je glasovalo 39 poslancev, proti pa 23. A Virant je ostal minister, saj bi predlagatelji interpelacije za njegovo razrešitev morali zbrati absolutno večino oz. 46 glasov.

24. junij 2015 Tudi ministrica iz vrst vlade Mira Cerarja Vesna Györkös Žnidar ni ušla poskusu interpelacije. Vložila jo je opozicijska SDS, očitali so ji predvsem ravnanje v primeru aretacije nekdanjega kosovskega premierja Ramusha Haradinaja, v razpravi pa je bilo slišati tudi očitke o tem, da deluje brez strategije. DZ je o interpelaciji odločal 24. septembra 2015, za je bilo 25 poslancev, proti pa 50.

9. junij 2020 Predlog za razrešitev notranjega ministra iz vrst SDS Aleša Hojsa so vložile opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB zaradi odločitve, s katero je notranje ministrstvo odpravilo prepoved koncerta hrvaškega pevca v Mariboru. Po njihovem prepričanju je to omogočilo poveličevanje ustaštva, sovraštva in nasilja, ki naj bi jih promoviral omenjeni pevec. Hojsu so očitali tudi kadrovske menjave. DZ je o interpelaciji odločal 19. septembra tega leta. Z 38 glasovi za in 43 glasovi proti jo je Hojs uspešno prestal.

20. oktober 2021 V DZ se je že drugič v istem mandatu zagovarjal notranji minister Aleš Hojs (SDS). Interpelacijo so vložile opozicijske LMŠ, SD, Levica, SAB in NeP, ki so mu očitale politizacijo in militarizacijo policije, ponižujoč, ignorantski in nestrokoven odnos do splošne javnosti, protestnikov, zaposlenih v policiji, predstavnikov sindikatov, neodvisnih državnih organov in strokovne javnosti, pa tudi nezakonito zaposlovanje v policiji. O interpelaciji je DZ odločal 21. decembra 2021, za njen uspeh pa sta zmanjkala dva glasova: za je glasovalo 44 poslancev, proti pa 37.

20. september 2022 Opozicijska SDS je vložila interpelacijo zoper notranjo ministrico iz vrst vlade Roberta Goloba Tatjano Bobnar. Zmotilo jih je odstranjevanje ograje na meji, ravnanje policije ob nedavni aferi o domnevnih spolnih zlorabah ter dopis glede podpor za predsedniške kandidature.