STA novice / Predsedniške volitve: Ta teden kandidati še v vlaganje kandidatur, v četrtek bo tudi uradno stekla volilna kampanja (ozadje)

Za volilno kampanjo štejejo vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivk in volivcev. To so zlasti propaganda v medijih, elektronskih publikacijah in z uporabo telekomunikacijskih storitev, plakatiranje ter javni shodi.

Predsedniški kandidati bodo imeli za nagovarjanje volivcev mesec dni časa, do 21. oktobra do polnoči, ko bo nastopil volilni molk.

Prvi krog volitev 23. oktobra, končni nabor kandidatov bo znan v začetku prihodnjega meseca

Volivci se bodo na volišča odpravili 23. oktobra, ko bo Slovenija sedmič v zgodovini samostojne države volila predsednika republike. Če bo potreben drugi krog, pa bo ta 13. novembra.

Zmagovalec predsedniških volitev bo sicer peti, ki bo zasedel funkcijo predsednika republike v zgodovini samostojne Slovenije. Aktualnemu predsedniku republike Borutu Pahorju in prvemu predsedniku Milanu Kučanu je namreč uspelo osvojiti po dva petletna mandata na čelu države.

Predsednik republike je edina funkcija na državni ravni, ki jo volivci na splošnih in tajnih volitvah volijo neposredno. Za predsednika republike je kandidat izvoljen z večino veljavnih glasov, funkcijo pa nastopi po izrečeni prisegi v državnem zboru.

Slovenska ustavna ureditev predsedniku republike daje predvsem reprezentativne in protokolarne pristojnosti, nekatere, predvsem predlagateljske, pa so zapisane v področni zakonodaji. Položaj predsednika republike je sicer profesionalna funkcija, predsednik predstavlja državo navzven, je tudi vrhovni poveljnik obrambnih sil.

Predsedniški mandat torej traja pet let, opravljanje funkcije je omejeno na dva mandata.

Pahor, ki se mu bo decembra iztekel drugi mandat na čelu države, tako ne more več kandidirati. Je pa medtem vstop v predsedniško tekmo napovedalo že več kot 15 kandidatov. To sicer še niso uradni predsedniški kandidati, končni nabor kandidatov bo znan v začetku oktobra, ko bo Državna volilna komisija (DVK) opravila preizkus zakonitosti kandidatur in izdala odločbe o potrditvi oziroma zavrnitvi kandidatur.

Kandidati lahko kandidature vlagajo že od 22. avgusta, a so prvi to storili šele v minulem tednu. Kandidaturi sta tako do zdaj vložila vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj in glasbenik Gregor Bezenšek.

V tem tednu bodo to po napovedih storili še nekateri drugi kandidati, med drugim glede na aktualne javnomnenjske ankete glavna pretendenta za Pahorjevega naslednika, poslanec SDS Anže Logar in pravnica Nataša Pirc Musar.

Glede na napovedi bi se utegnili približati predsedniškim volitvam v letih 2002 in 2017, ko se je za predsedniško funkcijo pomerilo po devet kandidatov. Najmanj kandidatov pa se je na predsedniških volitvah pomerilo leta 2012, ko sta se za to funkcijo ob Pahorju potegovala še Danilo Türk in Milan Zver.

Končno število kandidatov bo znano v začetku oktobra. Vlaganje kandidatur bo sicer mogoče do 28. septembra, še do 3. oktobra pa imajo namreč kandidati čas, da umaknejo soglasje h kandidaturi.

Za financiranje kampanje do 430.000 evrov

Do 28. septembra so predsedniški kandidati DVK tudi dolžni sporočiti organizatorja volilne kampanje in podatke o odprtju posebnega transakcijskega računa za volilno kampanjo.

Na tem računu mora organizator volilne kampanje zbrati vsa finančna sredstva za financiranje volilne kampanje, prav tako mora izključno s tega računa poravnati vse stroške kampanje. V vsakem primeru pa mora organizator poseben transakcijski račun odpreti, še preden opravi prvo finančno transakcijo, namenjeno volilni kampanji.

Stroški volilne kampanje za volitve predsednika republike ne smejo preseči 0,25 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. Če pride do ponovitve glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata v drugem krogu lahko povečajo še za 0,15 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi.

V prvem krogu predsedniških volitev lahko tako organizatorji glede na število volivcev porabijo slabih 430.000 evrov. Prispevke za volilno kampanjo organizatorji lahko pridobivajo od fizičnih oseb, politične stranke pa lahko za kampanjo namenijo sredstva s svojih rednih računov.

Organizatorji volilne kampanje, za katerih kandidate je glasovalo najmanj deset odstotkov volilnih upravičencev, ki so glasovali, so upravičeni do delnega povračila stroškov. Za vsak dobljeni glas se jim povrnejo stroški v višini 0,12 evra. Če pride do drugega kroga glasovanja, sta kandidata, ki kandidirata v drugem krogu, upravičena do povračila stroškov le na osnovi dobljenih glasov v tem krogu.