STA novice / Evropska komisija s predlogom zakonodaje za krepitev neodvisnosti medijev (zbirno)

Eden od osrednjih ciljev predloga zakonodaje je zaščita pluralizma in neodvisnosti medijev v EU, ki ga je danes sprejela in predstavila Evropska komisija. Krepi pa tudi uredniško neodvisnost.

V skladu s predlogom bo moralo biti financiranje javnih medijev ustrezno in stabilno, da bi zagotovili uredniško neodvisnost. Vodja in upravni odbor javnih medijev bosta morala biti imenovana na transparenten, odprt in nediskiminatoren način.

Pomen stabilnega financiranja javnih medijev je podpredsednica komisije, pristojna za vrednote in preglednost, Vera Jourova poudarila tudi v odzivu na dogajanje na področju svobode medijev v Sloveniji.

"Primer negotovega financiranja STA je Evropski komisiji povzročal glavobole, ker smo videli, da je agencija v zelo težkem položaju in da država ne jemlje dovolj resno obveznosti zadostnega financiranja," je dejala ob današnji predstavitvi predloga uredbe o svobodi medijev, za pripravo katerega se je odločila tudi zaradi dogajanja v Sloveniji.

Novinarjem RTV Slovenija, ki že več mesecev stavkajo, in tudi vsem drugim novinarjem pa je ob tem sporočila, "da bi bili lahko - upamo, da v bližnji prihodnosti - bolje zaščiteni pred napadi in različnimi ovirami, ki jim onemogočajo svobodno opravljanje dela".

Kot je še poudarila Jourova, želi komisija vzpostaviti tudi nadzor nad koncentracijo lastništva medijev. Več preglednosti želi prav tako vzpostaviti pri državnem oglaševanju v medijih. Predlog obenem zaostruje pravila glede uporabe vohunske opreme proti novinarjem.

Predlog uredbe regulira tudi objavljanje medijskih vsebin na spletnih družbenih omrežjih. Moderatorji bodo morali pred morebitnim umikom vsebin, ki so bile pripravljene v skladu s profesionalnimi standardi, o tem obvestiti medij.

Komisija predlaga vzpostavitev neodvisnega Evropskega odbora za medijske storitve, ki ga bodo sestavljali nacionalni organi, pristojni za medije. Ta bo med drugim podajal mnenja o nacionalnih ukrepih, ki vplivajo na medijski trg, in koncentracijah lastništva.

Ta mnenja odbora pa bo komisija po neuradnih informacijah upoštevala pri odločitvi za morebitno sprožitev postopka za ugotavljanje kršitev zakonodaje EU.

S tem, ko bo na področju medijev v veljavi evropska zakonodajo, bo namreč komisija dobila možnost ukrepanja. "Zdaj imamo varovalke za javne medije v zakonu. Če pride do kršitve, lahko sprožimo postopek," je na vprašanje, kako bo lahko Bruselj na podlagi nove zakonodaje ukrepal v primeru ponovne prekinitve financiranja STA, odgovoril evropski komisar Thierry Breton.

Odzivi na predlog uredbe, ki ga bosta zdaj obravnavala Svet EU in Evropski parlament, so različni. V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so pozdravili odločitev Evropske komisije, da končno vzpostavi minimalne standarde zaščite medijske pluralnosti, novinarske neodvisnosti in javnih medijev.

Ob tem ugotavljajo, da v Sloveniji na področju medijske zakonodaje večino mehanizmov, ki jih uvaja danes predlagani akt, že imamo.

"Kljub temu smo bili priča skorajšnjemu uničenju STA in sedaj nadaljevanju tega političnega napada na RTV Slovenija. Skoraj gotovo je, da nova evropska zakonodaja ne bo omogočala intervencije v takšnih primerih, ki bi v realnem času in na terenu lahko spremenila situacijo," so opozorili.

Eno od ključnih vprašanj je po njihovem nadzor, ki ga bo izvajal nov Evropski odbor za medijske storitve, ki bo regulacijo z avdiovizualnih sedaj razširil na vse medije. Evropski izdajatelji medijev se tej regulaciji močno upirajo, so dodali.

Podobno so menili v evropskih novinarskih in medijskih združenjih, kjer so prav tako pozvali k bolj konkretnim ukrepom na področjih transparentnosti ter večjih zagotovil za neodvisnost nacionalnih regulatorjev in evropskega odbora.

Slovenski evroposlanci so pozdravili predlog akta o svobodi medijev. Po mnenju Irene Joveve iz vrst liberalcev (Renew) gre za nujno potrebno zakonodajo na ravni EU. Njen strankarski kolega Klemen Grošelj meni, da gre za ukrep, ki je poleg preprečevanja širjenja lažnih novic in dezinformacij nujno potreben za zaščito in varstvo temeljnih vrednot demokracije in EU.

Za Matjaža Nemca (S&D/SD) medtem ta predlog predstavlja "prelomnico", saj bodo predlogi omogočili ukrepanje v primerih kršenja medijske svobode v članicah EU.

Evroposlanka Ljudmila Novak (EPP/NSi) pa je poudarila, da je svoboda medijev nekaj, kar je nujno za obstoj demokratičnih vrednot. "Ugled Slovenije je odvisen tudi od spoštovanja demokratičnih vrednot in od spoštovanja svobode medijev. Upam, da se bo področje svobode medijev v Sloveniji uredilo," je dejala v odzivu na predlog akta.

Na ministrstvu za kulturo so medtem v odzivu na predlagani akt pojasnili, kaj ta prinaša. Na vprašanje STA, ali slovenska zakonodaja ustreza zahtevam tega akta ali bodo potrebne spremembe, pa odgovora še niso mogli podati.

V nasprotju z novinarskimi združenji so do predloga kritični izdajatelji medijev. Menijo, da bi lahko uredba škodovala medijskim sistemom, ki delujejo dobro.

Komisarka Jourova je že na tiskovni konferenci sicer poudarila, da bodo sistemi, ki dobro delujejo, ostali nedotaknjeni.