STA novice / Ministrstvo glede izbrisov v bankah za vzpostavitev sodnega postopka

Potem ko je Sodišče EU v odločanju na poziv slovenskega ustavnega sodišča sklenilo, da je zakon o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank sporen z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke, je ministrstvo v odzivu navedlo, da je treba počakati na končno odločitev ustavnega sodišča, da pa je že začelo pripravljati rešitev za zagotovitev bolj učinkovitega sodnega varstva.

"Ne glede na današnjo sodbo Sodišča Evropske unije je treba glede odločitve o ustavnosti zakona počakati na končno odločitev ustavnega sodišča. Ker pa se na ministrstvu za finance zavedamo, da je treba čim prej zagotoviti postopek bolj učinkovitega sodnega varstva, smo že pristopili k dodelavi procesnih rešitev," so na ministrstvu zapisali v objavi na svoji spletni strani.

Dodali so, da je pri tem njihovo vodilo oblikovati rešitve, "na podlagi katerih bi se vzpostavil sodni postopek, ki bo vključeval procesne rešitve, ki bodo v največji možni meri usklajene tudi s sodno vejo oblasti, ki bo zakon izvajala".

Namen zakona je bil upoštevati odločitev ustavnega sodišča, da je novela zakona o bančništvu, ki je omogočila izredni ukrep Banke Slovenije za razlastitev delničarjev in imetnikov podrejenih obveznosti v letu 2008 oz. 2009 podržavljenih bank, v neskladju z ustavo, ker razlaščencem ni omogočala učinkovitega sodnega varstva. Po zakonu o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank je Banka Slovenije dolžna delu nekdanjih imetnikov, katerih kvalificirane obveznosti je izbrisala, izplačati pavšalno nadomestilo v višini 80 odstotkov vrednosti kupnine, ki jo je nekdanji imetnik plačal za kvalificirano obveznost (pri čemer znesek nadomestila vlagatelju ne sme presegati 20.000 evrov za posamezni red).

Banka Slovenije je pred dvema letoma vložila zahtevo za oceno ustavnosti tega zakona, saj med drugim meni, da zakon s tem, ko ji nalaga morebitno financiranje odškodnin razlaščencem iz sredstev centralne banke, krši prepoved monetarnega financiranja.

Ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo izvajanje zakona, med drugim je ustavilo roke za zastaranje odškodninskih terjatev in za vložitev tožb, preprečilo dostop do gradiv in začasno prekinilo pravdne postopke, začete po zakonu, ter se z več vprašanji obrnilo na Sodišče EU.

Sodišče EU je, kot so danes sporočili iz Banke Slovenije, v sodbi izpostavilo, da je Banka Slovenije lahko odgovorna za škodo izbrisanih imetnikov finančnih instrumentov le v primeru, da je dokazano resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, da ne more kriti škode izbrisanim imetnikom finančnih instrumentov zgolj zaradi nizkih prihodkov in odpovedi drugim pravnim sredstvom ter da za ta namen ne sme prekomerno posegati v svoje rezerve, kot vse to določa zakon.

Glede vprašanja o zaupnosti bančnih podatkov pa je Sodišče EU, kot navaja ministrstvo za finance, presodilo v prid veljavni rešitvi v zakonu o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

Odločilo je namreč, da pri izrednih ukrepih, ki so bili sprejeti v letih 2013 in 2014 in v zvezi s katerimi so bile uporabljene informacije in dokumenti, ki so v obravnavanem primeru sporni, ne gre za nadzorne ukrepe, ampak za reorganizacijske ukrepe, ki jih je sprejela Banka Slovenije v svoji (vzporedni) funkciji kot organ za reševanje, navaja ministrstvo.

Sodišče je svojo odločitev oprlo tudi na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Pintar in drugi proti Sloveniji, ki je presodilo, da je poznavanje okoliščin in razlogov, na podlagi katerih je prišlo do posega v lastninsko pravico oškodovancev, potrebno, da lahko slednji vložijo pravno sredstvo zoper ta poseg, s tega vidika pa so odločilne zlasti informacije v zvezi z izidi obremenitvenih testov in pregledom kakovosti bančne aktive, še dodaja ministrstvo.

Banka Slovenije je za razrešitev dileme, kako zagotoviti učinkovito sodno varstvo po izbrisih v bankah, angažirala skupino strokovnjakov, ki je lani kot najbolj primerno rešitev navedla vzpostavitev povrnitvene sheme, kjer bi finančno breme prevzela država, o višini zneskov pa bi presojal poseben organ.

Za rešitev v obliki izvensodne poravnave pa se zavzemajo v Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS). Po njihovih izračunih zamudne obresti zaradi še vedno nerešenega vprašanja na današnji dan v skladu z veljavno zakonodajo znašajo več kot 600 milijonov evrov na 950 milijonov evrov glavnice.