STA novice / Revizorji EU opozarjajo na tveganja glede izvajanja načrtov za okrevanje

Evropski revizorji so preučili postopek komisije za ocenjevanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ter za to pripravljene smernice za države članice. Na vzorcu načrtov šestih držav članic (Nemčije, Grčije, Španije, Francije, Hrvaške in Italije) so preverili tudi to, ali je bila z oceno komisije zagotovljena skladnost s pogoji mehanizma za okrevanje in odpornost.

"Sodišče ugotavlja, da je bila ocena načrtov za okrevanje in odpornost, ki jo je izvedla komisija, glede na kompleksnost postopka in časovne omejitve na splošno ustrezna. Vendar je odkrilo več slabosti v postopku in tveganj v zvezi z uspešnim izvajanjem mehanizma za okrevanje in odpornost," so zapisali v danes objavljenem poročilu.

Dodajajo, da je ocena Bruslja temeljila na izčrpnih internih smernicah in kontrolnih seznamih, vendar jih ocenjevalci niso uporabljali sistematično ali enotno za kvalitativno oceno.

Po navedbah revizorjev bodo načrti za okrevanje in odpornost verjetno prispevali k področjem politik, pomembnim za mehanizem, vendar je obseg tega prispevka različen, njegov učinek v praksi pa še ni viden.

Podobno kot je komisija ugotovila že v svoji oceni, so prišli do zaključka, da nobeden od ukrepov v revizijskem vzorcu verjetno ne bo bistveno škodoval okolju. Vendar pa ukrepi za blažitev okoljskega vpliva niso bili sistematično vključeni v načrte za okrevanje in odpornost kot mejniki ali cilji. Zeleni prehod je sicer poleg digitalizacije eden od ključnih ciljev mehanizma za okrevanje.

Revizorji so poleg tega ugotovili, da se je z oceno komisije sicer izboljšala kakovost mejnikov in ciljev, vendar pa nekateri med njimi niso bili dovolj jasni in niso zajemali ključnih faz izvajanja. Obenem se usklajen pristop ni vedno uporabljal v vseh državah članicah.

Glede ocene predvidenih stroškov je računsko sodišče ugotovilo, da je ta odražala pomanjkanje informacij za nekatere ukrepe in to, da so razdelitev izplačil določili na podlagi pogajanj.

Sodišče na podlagi ugotovitev Evropski komisiji med drugim priporoča, naj izboljša postopke ocenjevanja in dokumentacijo, spodbuja izmenjavo dobrih praks med državami članicami, spremlja prispevek izvajanih ukrepov k priporočilom za posamezne države ter zagotovi jasne mehanizme preverjanja mejnikov in ciljev, pa tudi njihovo ustrezno opredelitev.

Nacionalni načrti za okrevanje in odpornost so podlaga za izplačila državam članicam iz 672,5 milijarde evrov vrednega evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je del širšega 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje po pandemiji covida-19. Slovenija bo iz mehanizma prejela 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev, ob tem ji je na voljo še 3,2 milijarde evrov posojil.

Doslej je komisija odobrila 26 nacionalnih načrtov, ravno danes tudi nizozemskega, brez odobritve tako ostaja zgolj še madžarski načrt. Izplačala pa je že več kot 110 milijard evrov.