STA novice / 100 dni vlade: Sindikati in delodajalci zadovoljni z dialogom, izzivov pa je veliko (tema) (dopolnjeno)

Vlada Roberta Goloba je vajeti prevzela v času energetske krize in visoke inflacije, kar je od nje terjalo takojšnje ukrepanje, pri čemer vsak njen korak skrbno spremljajo predstavniki delojemalske in delodajalske strani.

V sindikatih za zdaj večjih kritik nimajo. Kot je za STA dejala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič, doslej pri novi ekipi "ni bilo posebej čutiti, da potrebuje čas za organizacijo, kljub temu da večina ministrov nima tovrstnih izkušenj". Področja, ki jih je bilo mogoče urediti razmeroma hitro, denimo nadomestilo kilometrine, regres za prehrano, so tako že urejena, je izpostavila. V ZSSS bi si sicer želeli višjih uskladitev, saj da zneske sproti pobira inflacija. Odprte so že tudi druge teme, je še spomnila Jerkičeva: davčna zakonodaja, povračila stroškov, evidence delovnega časa, spremembe družinske zakonodaje, zdravstvo.

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) jih medtem po besedah Martine Vuk veseli, da redno tečejo pogajanja o plačah v javnem sektorju. Ne glede na to pa je po njihovem za dajanje ocen o sodelovanju z vlado in njenem delovanju še prezgodaj. Rezultati spopadanja z energetsko krizo in draginjo bodo vidni to zimo, je bila za STA previdna Vukova, ki jo skrbi predvsem za revne zaposlene.

Več pripomb je medtem na delodajalski strani. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je za STA sicer kot pozitivno izpostavil uredbo, ki za male poslovne odjemalce določa najvišjo dovoljeno ceno električne energije in bo zajela večino malih obrtnikov in podjetnikov. Pri večjih odjemalcih pa nedavno sprejeti zakon ne bo zadostoval, je dejal in dodal, da mora biti prihodnja shema pomoči izdatnejša in da mora do pomoči priti več podjetij. Na vladi so napovedali, da bi lahko prihodnja pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize presegla milijardo evrov.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so izpostavili "dobre izhodiščne kompetence predsednika vlade", ki je doktor elektrotehnike in je dolga leta delal v velikem energetskem podjetju z mednarodno usmerjenostjo, in izkušenost ministrov, zaradi česar upajo na razumevanje izzivov gospodarstva. Ukrepe za gospodinjstva, namenjene začasni ublažitvi vpliva rasti veleprodajnih cen energentov na maloprodajne, ocenjujejo kot dobre, a "ne naslavljajo celovito obsega izzivov izvoznikov, še posebej predelovalnih dejavnosti, ki dve tretjini svojega izvoza ustvarijo na tujih trgih". Zato so pričakovanja o dodatnih ukrepih zelo visoka, so posvarili za STA.

Različni pogledi na spremembe davčne zakonodaje

Predstavniki socialnih partnerjev so komentirali tudi predlagano davčno zakonodajo, predvsem osnutek novele zakona o dohodnini, ki je v času vlade Janeza Janše prinesla več razbremenitev, in načrt vlade, da se pozneje loti celovite davčne reforme.

V ZSSS so s trenutno predlaganimi rešitvami zadovoljni, predlagajo pa dodatne spremembe: ohranitev eskalacije davčnih osnov zaradi ohranjanja realne vrednosti plač, višjo posebno olajšavo (vsaj 17.000 evrov), vračilo višine davka od dobička na prejšnjo, višjo raven, dodatno davčno olajšavo (sindikalno članarino). Opozorili so tudi na boniteto glede službenih električnih vozil in na anomalije pri t. i. normirancih, "ker večina prekarnih delavcev plačuje višje davke od zaposlenih, medtem ko tisti, ki 'optimizirajo' stroške, davke plačujejo povsem nesorazmerno nizko". V zvezi s splošno reformo pa se zavzemajo "za davčne razbremenitve, predvsem srednjega razreda v povezavi z obdavčitvijo nepremičnin in premoženja", primerljivo obdavčitev vseh dohodkov in odpravljanje izjem.

Tudi v KSJS ocenjujejo, da gredo predlagane spremembe novele zakona o dohodnini v pravo smer. "Naš fokus je na razbremenitvi tistih z najnižjimi dohodki oz. okoli minimalne plače ter na usklajevanju višine olajšav z rastjo cen življenjskih stroškov," je pojasnila Vukova. Tudi v KSJS pričakujejo priznanje sindikalne članarine kot dohodninske olajšave, ob tem pa še ustreznejšo ureditev nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na daljavo. Začetek pogajanj za celovito prenovo zakonodaje pa pričakujejo še to jesen.

Na drugi strani v OZS vztrajajo pri umiku osnutka sprememb novele o dohodnini, saj da morajo biti spremembe premišljene in usklajene. Kot je dejal Cvar, "pogosto spreminjanje zakonodaje, tako davčne kot druge, slabša konkurenčni položaj slovenskih podjetij". "Gospodarstvo potrebuje stabilno davčno okolje. V teh negotovih časih, ko se gospodarstvo sooča z energetsko krizo, pa dodatne obremenitve gospodarstva nikakor niso sprejemljive. Dodatna obdavčitev normirancev, ki se načrtuje, bo rezultirala v zatonu obrtnih poklicev v izumiranju, povečalo se bo tudi delo na črno," je posvaril. OZS zato vztraja pri temeljiti analizi in celoviti reformi.

Predstavljene spremembe zakona o dohodnini v okoliščinah visoke inflacije vplivajo na nižjo realno potrošnjo, kot bi bila sicer, prav tako v povprečju manj razbremenjujejo delo kot veljavni zakon, so dodali v GZS. "Želeli bi, da vlada počaka in v letu 2023 pripravi celovito davčno reformo," se strinjajo z OZS.

Med izzivi prihodnosti tudi pokojninska reforma

Sogovorniki pa se strinjajo, da vlado v prihodnje čakajo veliki izzivi. Jerkičeva je med njimi izpostavila zdravstvo in urejanje razmerij v javnem sektorju, zavzela se je tudi za ustrezne prejemke vseh delovno aktivnih državljanov v smislu varne starosti ali varnosti v primeru drugih zavarovanj. "Pokojninska reforma v smislu podaljševanja starosti oziroma delovne dobe se nam ne zdi edina primerna rešitev, vsekakor pa je treba zavarovati vse blagajne," je dejala in spomnila, da je odprto tudi vprašanje dolgotrajne oskrbe.

Javno zdravstvo je kot pereč izziv izpostavila tudi Vukova, pri čemer jih prve, "enostranske poteze ministrstva za zdravje, skrbijo" in pričakujejo "pravi socialni dialog in sodelovanje pri oblikovanju rešitev". "Predolge čakalne vrste, postopna privatizacija, ohranjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pomanjkanje kadra ter neomogočanje izbire osebnega zdravnika zahtevajo odločno delovanje, a v sodelovanju s tistimi, ki v tem sistemu delujejo," je bila odločna. Med trdimi orehi je naštela še pomanjkanje kadra, neustrezno plačilo in slabe delovne pogoje tudi v javnem sektorju, uskladitev plačnih razredov v javnem sektorju z inflacijo in odpravo plačnih nesorazmerij. Kot alarmantno je izpostavila še stanje na RTV Slovenija.

Pomanjkanje kadrov posebej skrbi tudi OZS, doslej je namreč predstavljalo veliko težavo in je zaviralo rast in hitrejši dvig dodane vrednosti". Potrebni so ukrepi za zagotavljanje strokovnega, kvalificiranega kadra, pa tudi skrajšanje in poenostavitev postopkov za pridobivanje delovnih dovoljenj, je prepričan Cvar. Zavzel se je še za fleksibilnejšo delovno zakonodajo, prenovo poklicnega in strokovnega izobraževanja s ciljem dviga ugleda in povečanja zanimanja za obrtne poklice in več praktičnega izobraževanja v podjetjih. Prav tako naj bi bilo treba urediti podporno okolje za ustrezno podporo podjetjem pri digitalizaciji, naprednih tehnologijah, zelenem prehodu.

V GZS pa so podčrtali, da energetska kriza ni stvar nekaj mesecev. "Izzivi so, kako bo država ohranjala zaposlenost in dinamiko v zasebnem sektorju, še posebno v podjetjih, ki so energetsko intenzivna in so v povprečju veliki zaposlovalci. Okoliščine narekujejo, da mora država pohitriti postopke umeščanja objektov v prostor ter spodbuditi tako proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije kot izgradnjo nove jedrske elektrarne," so pozvali. V zbornici zato pričakujejo, da bo oblikovana platforma, ki bo omogočala sprejetje širšega konsenza glede strategije slovenskega gospodarstva do leta 2030.

Tako v sindikatih kot v delodajalskih združenjih si v prihodnje želijo učinkovitega socialnega dialoga. Začel se je dobro, ocenjujejo.