STA novice / Fiskalni svet: Poraba večjih prihodkov za večjo porabo neustrezna

"Vlada namerava v rebalansu letošnjega proračuna povečati najvišjo dovoljeno mejo odhodkov državnega proračuna še za 600 milijonov evrov. Ocenjujemo, da bi se temu lahko izognila ob ustrezni prerazporeditvi pravic porabe zlasti ob prepoznanju nerealističnih investicijskih načrtov," so v mesečni publikaciji zapisali v fiskalnem svetu in navedli, da se bo z uresničitvijo napovedanega dviga dovoljene porabe nadaljevala praksa iz preteklih dveh let, "ko je bilo proračunsko načrtovanje v času izjemnih okoliščin netransparentno in neverodostojno".

Takšen dvig najvišje dovoljene meje odhodkov bi po njihovih navedbah pomenil to, da bi bila v zadnjih štirih mesecih letos dovoljena dvakrat višja rast skupne porabe kot po veljavnem proračunu. "Takšen pristop k proračunskemu načrtovanju ne bi odražal realnega stanja v javnih financah in bi lahko odprl prostor dodatni, morebiti tudi neupravičeni porabi," so opozorili.

Realizacija državnega proračuna v prvih osmih mesecih po njihovih navedbah nakazuje, da bi moral biti primanjkljaj letos kljub sprejetim ukrepom za omilitev posledic draginje manjši, kot je bilo predvideno v spremembah veljavnega proračuna, sprejetih jeseni lani. "To je predvsem posledica višje rasti davčnih prihodkov od predvidene zlasti zaradi okrevanja domače potrošnje in tudi visoke inflacije ter vnovičnega nedoseganja pretirano optimističnih investicijskih načrtov," so dejali.

Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih osmih mesecih leto znašal 342 milijonov evrov, brez neposrednega učinka proticovidnih ukrepov pa bi imel državni proračun presežek v višini 189 milijonov evrov. Prihodki so bili medletno višji za 16,7 odstotka, brez upoštevanja neposrednega učinka proticovidnih ukrepov pa za 20,2 odstotka. Odhodki so bili v teh dveh primerjavah nižji za 9,4 odstotka oz. višji za 10,5 odstotka.

Obseg odhodkov proračuna za protikoronske ukrepe od marca 2020 do konca avgusta letos znaša 5,43 milijarde evrov. Finančni učinek doslej sprejetih ukrepov za omilitev posledic draginje na državni proračun so v letošnjem letu ocenili na okoli 325 milijonov evrov, učinek vseh ukrepov pa na okoli 650 milijonov evrov. Prihodnje leto bi lahko doslej sprejeti ukrepi z učinkom na državni proračun znašali okoli 150 milijonov evrov, skupaj okoli 250 milijonov evrov.

"Ukrepi za omilitev posledic draginje so podobni kot v drugih državah, vendar v precejšnjem deležu niso tudi usmerjeni. To se lahko ob pričakovanem vedno bolj omejenem fiskalnem prostoru izkaže za neučinkovito ukrepanje, ki je tudi v nasprotju s priporočili mednarodnih institucij," so zapisali v fiskalnem svetu.