STA novice / Zunanji ministri EU za otežitev izdajanja vizumov ruskim državljanom (dopolnjeno)

Kot je pojasnil Borrell, se je od sredine julija bistveno povečalo število prehodov meje iz Rusije v sosednje države, kar je po njegovih besedah postalo varnostno tveganje za te članice EU.

Za določene skupine ruskih državljanov je vstop v EU že prepovedan, vendar pa so se na današnjem neformalnem zasedanju v Pragi zunanji ministri strinjali, da je treba narediti več.

"Bilo je politično strinjanje, da se popolnoma zamrzne sporazum o poenostavljenem izdajanju vizumov, sklenjen med EU in Rusijo," je dejal. Doslej je bil že zamrznjen za določene skupine ljudi, kot so uradniki in poslovneži, zdaj pa ne bo veljal za nobenega ruskega državljana, je pojasnil visoki zunanjepolitični predstavnik.

"To bo bistveno zmanjšalo število novih vizumov, izdanih s strani članic EU. Postopek bo namreč zahtevnejši in daljši. To je skupen pristop," je povedal. To bo omogočilo, da bodo lahko države članice vizume izdajale po temeljiti preučitvi vsakega posameznega primera. EU namreč ne želi prekiniti stikov z Rusi, ki so proti vojni v Ukrajini, in z rusko civilno družbo.

Ministri so se strinjali še, da potnih listov, izdanih s strani ruskih oblasti na okupiranih območjih Ukrajine, ne bodo priznali.

Poleg tega bodo Evropsko komisijo pozvali, naj poda smernice glede že izdanih vizumov. Teh je 12 milijonov, je dejal češki zunanji minister Jan Lipavsky. Povedal je, da bodo komisijo obenem pozvali, naj preuči praktične težave, ki jih imajo države, ki se soočajo z varnostnim tveganjem zaradi ruskih državljanov na svojem ozemlju.

Borrell je glede tega poudaril, da so razmere v članicah EU, ki mejijo na Rusijo, zahtevne. Zato so se ministri strinjali, da lahko te države sprejmejo ukrepe na nacionalni ravni in tako omejijo vstop v EU. Pri tem pa morajo upoštevati schengenski zakonik.

Poljska in baltske države, ki mejijo na Rusijo in so zahtevale popolno prepoved izdajanja turističnih vizumov Rusom, so sicer že pred koncem zasedanja sporočile, da je zamrznitev sporazuma zgolj "nujen prvi korak".

"Vendar pa moramo drastično omejiti število izdanih vizumov, predvsem turističnih, da bi zmanjšali pritok ruskih državljanov v EU in schengensko območje," so zapisale države. Poudarile so, da je pri tem treba določiti izjeme, med drugim za disidente in druge humanitarne potrebe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Dokler takšni ukrepi ne bodo v veljavi na ravni EU, pa bodo Estonija, Latvija, Litva in Poljska "razmislile o uvedbi začasnih ukrepov na nacionalni ravni za prepoved izdajanja vizumov ali omejile prehajanje meja ruskim državljanom z vizumi EU", so še sporočile te države.

Ministri za zunanje zadeve, tudi slovenska ministrica Tanja Fajon, so na dvodnevnem zasedanju govorili tudi o širšem kontekstu vojne v Ukrajini. Strinjali so se, da je treba biti pripravljen na negativne posledice ruske agresije na Ukrajino, "za katero se zdi, da se ne bo kmalu končala", je dejal Borrell.

"Radi bi tudi ponovili, da pri tej vojni ne gre zgolj za Ukrajino in Rusijo, ampak za varnost in stabilnost evropske celine kot celote. Ima pa tudi posledice za ves svet," je dodal. Ministri so tako razpravljali tudi o katastrofalnih posledicah, do katerih bi lahko prišlo, če se bo Rusija še naprej "igrala okoli ukrajinskih nukleark, predvsem v Zaporožju".

Vojna v Ukrajini pa vpliva tudi na Afriko, o kateri so zunanji ministri govorili v torek. Strinjali so se, da se morajo usklajevati pri sodelovanju z afriškimi državami.