STA novice / V EU vse glasnejši pozivi k omejitvi cen elektrike na evropski ravni (dopolnjeno)

"To norost, ki se dogaja na energetskih trgih, moramo ustaviti. To je možno samo z evropsko rešitvijo," so po poročanju tujih tiskovnih agencij v nedeljo sporočili iz urada avstrijskega kanclerja.

"Ceno elektrike je treba ločiti od cene plina. Znova se mora približati dejanskim stroškom proizvodnje," je še povedal Nehammer, čigar vlada je bila doslej skeptična do omejevanja cen elektrike. Po njegovih besedah ne smemo dopustiti, da bi ruski predsednik Vladimir Putin vsak dan določal ceno elektrike v Evropi.

Avstrijski kancler je napovedal, da se bo zavzemal za "trajnostno rešitev, ki jo bo mogoče hitro uveljaviti". O tem pa bo v prihodnjih dneh govoril tudi s kolegi v EU.

Njegova država je sicer močno odvisna od ruskega plina, predvsem za potrebe v industriji in za ogrevanje. Večino elektrike sicer proizvedejo iz obnovljivih virov energije, pri čemer pa je v avstrijski javnosti vse večje nerazumevanje tega, da so cene plina in elektrike močno povezane, navajajo tuje agencije.

Da se bo še naprej zavzemal za zamrznitev cene elektrike na evropski ravni, pa je v nedeljo napovedal tudi belgijski premier Alexander De Croo.

"Bil sem med prvimi v Evropi, ki so rekli, da se proti naraščanju cen ne moremo še naprej boriti z zniževanjem davkov, ampak je treba cene zamrzniti. To pa je mogoče storiti samo skupaj z drugimi državami članicami. Ugotavljam, da tudi Nemčija začenja razumeti, da je to edina možna rešitev," je povedal po poročanju belgijskih medijev.

Dodal je, da bo v prihodnjih tednih z evropskimi kolegi delal za to, da bi čim prej uvedli ta ukrep.

Obenem je branil svojo izjavo, da bo prihodnjih od pet do deset zim težkih, pri čemer je poudaril, da je to dejstvo. Dodal je, da ni edini, ki je to izjavil. To sta dejala tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in nizozemski premier Mark Rutte, je še povedal De Croo.

Da mora Evropska komisija zelo odločno in hitro poseči na energetske trge, se je po današnjem posvetu z vodji strank, stroko in energetskimi podjetji v Ljubljani zavzel tudi slovenski premier Robert Golob. Napovedal je, da bo o tem govoril na današnjem srečanju s predsednico komisije Ursulo von der Leyen.

Pozivi k skupnemu ukrepanju na evropski ravni v luči naraščajočih cen elektrike, ki skoraj vsakodnevno dosegajo rekordne vrednosti, so tako vse glasnejši. O tem bodo na izrednem zasedanju razpravljali tudi ministri članic EU, pristojni za energetiko. Srečanje bo potekalo v petek, 9. septembra, je tvitnil pristojni češki minister Jozef Sikela.

Veleprodajne cene elektrike v EU so namreč v veliki meri vezane na ceno plina. Plin je nafto zamenjal kot stabilizator energetskega sistema v luči prehoda EU na obnovljive vire energije, a je v zadnjem letu, še posebej po ruskem napadu na Ukrajino, postal prej destabilizacijski dejavnik.

Po tistem, ko so cene elektrike za dobavo v naslednjem letu konec minulega tedna na francoski borzi presegle 1000 evrov za megavatno uro, se je to danes med dopoldanskim trgovanjem za krajši čas zgodilo tudi na nemški borzi, ki velja za referenčno v EU. A že kmalu so se cene občutno znižale in so trenutno pri sicer še vedno izjemno visokih 820 evrih.

Cene plina za dobavo v naslednjem mesecu, ki so ob koncu minulega tedna na nizozemskem vozlišču dosegle skoraj 340 evrov za megavatno uro, so medtem danes zdrsnile na okoli 280 evrov. Cenovno razbremenitev je spodbudilo dejstvo, da Nemčija kot največja porabnica in ostale članice EU uspešno polnijo skladišča plina pred jesensko-zimsko sezono.

Skladišča po EU so trenutno 79,4-odstotno polna in bodo tako 80-odstotno napolnjenost dosegla bistveno pred rokom 1. novembra, ki ga določa uredba EU o skladiščenju plina. To so države potrdile konec junija, veljati pa je začela v začetku avgusta. Zelo verjetno bi tako unija lahko letos dosegla vsaj želeno 85-odstotno napolnjenost. Nemška skladišča so medtem močno pred rokom polna že skoraj 83-odstotno.

A kljub temu te zaloge zadoščajo le za nekaj več kot petino letne porabe, zaradi česar je normalno delovanje evropskih gospodarstev to jesen in zimo še vedno odvisno od varčevanja z energijo in iskanja alternativ ruskemu plinu. Delež Rusije v uvozu plina v EU se je z okoli 40 odstotkov v lanskem letu do letošnjega poletja po podatkih belgijskega inštituta Bruegel več kot prepolovil, v Nemčiji pa je z nekaj več kot 50 odstotkov v minulem letu po informacijah, ki so jih prejšnji teden predstavili na nemški javni radioteleviziji ARD, strmoglavil celo le na devet odstotkov.

Razlog za to so zmanjšane dobave ruskega plina po Severnem toku 1 in drugih plinovodih ter vse večje dobave plina iz ZDA in Katarja v obliki utekočinjenega zemeljskega plina in iz širše soseščine EU, predvsem Norveške in Alžirije. Članice EU ob podpori Bruslja energetsko sodelovanje krepijo tudi z Izraelom, Azerbajdžanom in nekaterimi drugimi afriškimi državami.