STA novice / Vlada o gospodarskih temah

Vlada je danes sprejela izhodišča za pripravo predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna in določila nov razrez odhodkov. Ob ocenjeni rasti prihodkov za okoli milijardo evrov na približno 12,5 milijarde evrov po novem predvideva okoli 14,5 milijarde evrov odhodkov, skoraj 600 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu. Nova poraba je največja v zgodovini samostojne države.

Na seji je vlada sprejela tudi pobudo za sklenitev sporazuma s Hrvaško o solidarnostnih ukrepih za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom. Sporazum državi podpisnici omogoča, da v primeru motnje v oskrbi s plinom svojih zaščitenih odjemalcev sopodpisnico zaprosi za solidarnostno pomoč. Podoben sporazum z Italijo je DZ že ratificiral.

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030, ki ga je danes sprejela vlada, medtem predstavlja strateški načrt države, ki bo vzpostavil in spodbujal uporabo infrastrukture, ki bo omogočala gigabitno povezljivost vseh slovenskih gospodinjstev ter glavnih spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja. Hkrati bo načrt zagotovil neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G vseh naseljenih območij in glavnih prometnih poti, so sporočili z vlade. Kot enega osrednjih vmesnih ciljev do 2025 načrt predvideva zagotovitev dostopa do internetne povezljivosti s hitrostjo najmanj 100 megabitov na sekundo za vsa slovenska gospodinjstva, ki se lahko nadgradi v gigabitno hitrost.

Vlada se je kot skupščina seznanila z letnim poročilom Kapitalske družbe (Kad) za poslovno leto 2021, poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila ter z informacijo o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta v lanskem letu. Upravi in nadzornemu svetu Kada je za delo v 2021 podelila razrešnico. Odločila je, da bilančni dobiček v višini približno 224 milijonov evrov ostane v celoti nerazporejen kot preneseni dobiček. Ob izteku mandata Aleksandra Mervarja je vlada imenovala tudi novo članico nadzornega sveta. Andreji Cedilnik bo štiriletni mandat začel teči 31. avgusta.

Vlada je spremenila uredbo o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Kot so spomnili na vladnem uradu za komuniciranje, je vlada sredi julija izdala uredbo o določitvi cen električne energije, s katero je s 1. septembrom za dobo enega leta določila najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno električne energije za gospodinjske odjemalce in za male poslovne odjemalce in za porabo v skupnih prostorih večstanovanjskih stavb in skupnih prostorih v mešanih večstanovanjsko-poslovnih stavbah. Del ukrepanja je tudi, da se bo gospodinjskim odjemalcem in malim poslovnim odjemalcem elektrike za čas regulacije obračunavalo le 50 odstotkov prispevka, ki ga ureja ta uredba. Danes potrjene spremembe to omogočajo.

Slovenija ima po novem 86 občin s statusom obmejnih problemskih območij, kar je štiri manj kot po podatkih za leto 2020. Vlada je namreč spremenila uredbo, s katero je spremenila nabor občin s tem statusom. Glede na leto 2020 so status obmejnega problemskega območja izgubile občine Žirovnica, Makole, Gornji grad in Rogaška Slatina. Obmejna problemska območja predstavljajo eno od prednostnih območij izvajanja regionalne politike v Sloveniji.

Vlada je spremenila uredbo o izvajanju evropske odločbe o prizadevanju držav članic EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Slovenija je bila pri doseganju zavez uspešna, zato bo septembra letos v registru EU na razpolago predvidoma več kot 13 milijonov presežka enot dodeljenih letnih emisij toplogrednih plinov, ki jih Slovenija lahko proda drugi državi članici, so pojasnili na vladi.

Ministrski zbor je sprejel tudi poslovnik podnebnega sveta, katerega naloge so znanstveno svetovanje v obliki strokovnih mnenj in priporočil vladi o obstoječih in predlaganih ukrepih podnebne politike ter o njihovi skladnosti z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in pravnim redom EU s področja podnebnih sprememb.

Na seji se je vlada seznanila s poročilom varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano za leto 2021. Varuh je v poročilu med drugim ugotovil, da veriga preskrbe s hrano v kriznih razmerah ne deluje, ravnovesje v verigi pa se je lani poslabšalo.

Vlada se je seznanila s poročilom ministrstva za infrastrukturo o višini in namenu porabe sredstev ter izvajanju programa postopnega zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) v prvem trimesečju. Iz proračuna je šlo v ta namen družbi RTH 450.000 evrov in družbi Geostern nekaj manj kot 20.000 evrov. Iz dezinvestiranja pa je družba RTH prejela prilive v višini 280.000 evrov.

Vlada se je seznanila tudi s poročilom o izvajanju načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do 2023 in programom ukrepov za izvedbo načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023. Ministrstvo za kmetijstvo je ob tem ocenilo, da bi do leta 2023 lahko zgradili 2467 hektarov novih namakalnih sistemov z več uporabnikih in 348 hektarov novih namakalnih sistemov s posameznimi uporabniki ter tehnološko posodobili te sisteme z več uporabniki na 1273 hektarov kmetijskih zemljišč.

Vlada je podala soglasje k ceniku nadomestil za opravljanje mojstrskega izpita, ki ga je določila skupščina Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Cene za izvajanje mojstrskih izpitov so bile oblikovane leta 1999, od leta 2000 do danes pa so se stroški precej povišali. Vlada je tako soglašala tudi s podražitvijo izpita.

Vlada se je v vlogi skupščine družbe Slovenski državni gozdovi seznanila z izvajanjem načrta realizacije priporočil, danih na podlagi izvedenega forenzičnega pregleda v družbi, in z izvajanjem načrta realizacije priporočil, danih na podlagi izvedenega forenzičnega pregleda. Družba je do konca lanskega leta izpolnjevala 25 priporočil, 16 pa bi naj bi jih izpolnila letos.

Vlada je zamenjala člane v komisiji za izbor članov projektnega sveta za civilni nadzor nad izgradnjo drugega tira. V komisijo je kot predstavnico ministrstva za finance imenovala Gordano Pipan, kot predstavnika Komisije za preprečevanje korupcije pa Žarka Lipovca.

Vlada je iz odbora za spremljanje programa razvoja podeželja z mesta predsednika razrešila Aleša Irgoliča in namesto njega kot predstavnik ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano imenovala Tatjano Buzeti. Z mesta namestnika je razrešila Anton Harej in namesto njega kot namestnika predstavnika kmetijskega ministrstva imenovala Darija Krajčiča.