STA novice / ESS v petek pred več izzivi, med njimi predlagana davčna zakonodaja

Potem ko je vlada pred kratkim potrdila predlog zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen električne energije in zemeljskega plina, prek katerega bo podjetjem pomagala s subvencioniranjem vsaj 30 odstotkov stroškov električne energije in zemeljskega plina nad dvakratnikom dviga cen, bo v petek soočena s pomisleki s strani gospodarstva.

Predstavniki delodajalcev namreč menijo, da bi moralo biti do subvencij upravičenih več podjetij in da bi moral biti obseg pomoči večji, pa tudi, da predlagani zakon ne prinaša rešitev za prihodnje leto.

Socialni partnerji bodo razpravljali tudi o vladnem predlogu zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva, s katerim bo država v času draginje socialno ogroženim prebivalcem in invalidom pomagala z enkratnim energetskim dodatkom. Prejelo ga bo okoli 63.000 posameznikov in družin.

Živahno razpravo je pričakovati v zvezi s predlagano davčno zakonodajo - osnutki novel zakonov o dohodnini, o trošarinah, o davčnem postopku in o finančni upravi.

Največ polemik bo gotovo vezanih na spremembe trenutno veljavne novele zakona o dohodnini, sprejete v času prejšnje vlade, ki je prinesla več razbremenitev. Na finančnem ministrstvu opozarjajo, da te vplivajo na raven davčnih prihodkov, zato predlagajo, da bi se splošna dohodninska olajšava 1. januarja zvišala le še na 5000 evrov, nato pa bi se predvideno zviševanje do 7500 evrov v 2025 ustavilo. Dodatne olajšave so medtem predvidene za ljudi z nizkimi prihodki in mlade.

Po mnenju sindikatov so to koraki v pravo smer, čeprav pogrešajo več pozornosti srednjemu sloju, delodajalci pa v celoti nasprotujejo "parcialnim spremembam". Od vlade pričakujejo celovito davčno reformo, zato se zavzemajo za umik predloga.

ESS ima na koncu dnevnega reda predvideno še obravnavo napredka pogajanj glede predlaganih sprememb uredbe o davčni razbremenitvi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, v okviru katere je finančno ministrstvo s 1. septembrom predlagalo zvišanje neobdavčenega zneska povračila stroškov prehrane z zdajšnjih 6,12 na 7,96 evra na dan.

Prav tako se bodo socialni partnerji seznanili s potekom pogajanj za pripravo predlogov sprememb zakonodaje v zvezi z vodenjem evidenc delovnega časa. Ministrstvo za delo želi zakon nadgraditi v smeri preprečitve zlorab, zato je predvidelo, da se v evidenco vpisuje tudi podatek o času prihoda in odhoda delavca, izrabi in obsegu izrabe odmora med delovnim časom, o opravljenih urah v posebnih pogojih dela, v neenakomerno razporejenem delovnem času in začasno prerazporejenem delovnem času ter seštevek ur za daljše obdobje. Veljala naj bi tudi obveznost elektronskega vodenja evidence.

Inšpektorat RS za delo in predstavniki delojemalcev predlagane spremembe podpirajo, zlasti obrtniki in mali podjetniki pa jih glasno kritizirajo. Kot pravijo, zakon uvaja dodatno birokracijo, prinaša dodatne stroške delodajalcem, ne sledi novim oblikam dela in ne prinaša zagotovil, da se kršitve ne bodo dogajale. Delodajalec mora glede načina evidentiranja imeti možnost izbire, so prepričani.