STA novice / Dopolnjen predlog načrta skupne kmetijske politike naj bi bil ustrezen kompromis

Vrednost načrta za petletno obdobje je 1,8 milijarde evrov, od tega 700 milijonov za neposredna plačila, čebelarstvo in vinski sektor, ter 1,1 milijarde evrov za razvoj podeželja.

Šinkova je dejala, da to ni malo denarja, zato je prav, da ga ciljno usmerimo in da poskusimo z njim doseči dva temeljna cilja, povečati samooskrbo ter trajnostno razvijati kmetijstvo, saj so glavne usmeritve načrta trajnostna pridelava hrane za celotno območje Slovenije in samooskrba. Kljub velikim razlikam v pogledih in dogovarjanju so po besedah ministrice uspeli doseči glavne usmeritve.

Številne razprave, ki so v okviru javne razgrnitve okoljskega poročila in predloga strateškega načrta skupne kmetijske politike potekale do 11. avgusta, je ministrica strnila v tri skupine. Da načrt ne odgovarja na izzive prehranske varnosti in ne zagotavlja ustreznega odgovora na ključna vprašanja prihodnosti, da je premalo okoljsko ambiciozen, ker je ekološko kmetijstvo edini odgovor na nove izzive, ter da daje premalo pozornosti zmanjšanju plačil za gorske kmetije.

"Gledati moramo predvsem na to, ali ta načrt dejansko izkazuje trajnostno pridelavo hrane na celotnem območju države in povečuje samooskrbo. To je bistveno," je večkrat poudarila Šinkova in dodala, da je za Slovenijo in ministrstvo pomembna vsaka številka kmetijskega gospodarstva.

"Pri tem so pomembni tako veliki pridelovalci, ki so tržno usmerjeni in imajo visoko tehnološko pridelavo, kot tudi vsi mali pridelovalci, ki imajo možnost, da bodo uspešni v tržnih nišah," je pojasnila ministrica.

Ob dejstvu, da v državi nimamo ustreznih podatkov, kaj se dogaja s pridelavo, ali tisto, kar je uradno vpisano, res pridelujemo, kakšen je obseg pridelave in kje se tržijo pridelki, oziroma, ali obdelujemo kmetijska zemljišča za to, da dobimo subvencijo, ali za tržno pridelavo, je Šinkova napovedala začetek zbiranja teh podatkov za prihodnje leto.

Omenila je tudi velike polemike o definiciji aktivnega kmeta. Zdaj je zapisano, da je to tisti, ki doseže 5000 evrov neposrednih plačil, izpolnjevati pa mora še eno od dodatnih zahtev. Obljubila je, da se bodo o definiciji, s katero mnogi niso zadovoljni, pogovarjali, ko bodo dobili omenjene podatke o pridelavi.

Glede okoljske vsebine je načrt po oceni ministrice daleč najbolj okoljsko ambiciozen, med drugim so ekološko kmetijstvo povečali na 18 odstotkov oziroma 81.000 hektarjev.

Podrobno je načrt, ki zajema 1200 strani, predstavil Ravnik, ki je povedal, da so dobili 286 pripomb in da so večino pripomb predstavnikov Evropske komisije upoštevali, nekaj jih bodo še usklajevali. Septembra bo predlog obravnavala vlada, še isti mesec pa ga bodo poslali na Evropsko komisijo.

V razpravi so udeleženci pohvalili naporno pripravo dokumenta, predstavniki Zadružne zveze Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije se z njim večinoma strinjajo. Pripombe pa so se med drugim nanašale na kolektivne naložbe, na premajhen poudarek, ki ga kmetijstvu daje država, preveč zavarovanih območij, slišati pa je bilo tudi mnenja, da se z načrtom samooskrba ne bo povečala, da je le prerazporejen denar, da ni naravnan za pridelavo hrane in preživetje ter da Slovenija najbolj pridno izpolnjuje želje evropskih birokratov in da bi bilo bolje, če bi kdaj namesto neprimernih ukrepov raje plačali kazen.