STA novice / Vlada zaradi energetske draginje s 40-milijonskim paketom pomoči gospodarstvu (dopolnjeno)

Han je novinarjem po seji vlade povedal, da so se v zakonskem predlogu, ki ga bo obravnaval tudi Ekonomsko-socialni svet in je obenem usklajen z Evropsko komisijo, pri opredelitvi pomoči naslonili na enačbo, ki jo je v okviru začasnega okvirja za krizno državno pomoč zaradi vojne v Ukrajini in njenih posledic na trge energije in surovin predvidela Evropska komisija.

Gospodarstvu bo tako država pomagala s subvencioniranjem najmanj 30 odstotkov energetskih stroškov, če so cene energije letos zrasle vsaj za dvakratnik povprečja v preteklem letu.

Upravičenci po predlogu zakona so pravne ali fizične osebe, ki so se za opravljanje gospodarske dejavnosti registrirale do 1. decembra lani. Izvzeti so subjekti, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko dejavnostjo in ribištvom. Poleg tega upravičenec na dan oddaje vloge med drugim ne sme biti v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije.

Do državne pomoči niso upravičena tista podjetja, ki so upravičena do regulirane cene zemeljskega plina oziroma električne energije po drugih uredbah, so v sporočilu po seje vlade podrobneje pojasnili na gospodarskem ministrstvu.

Predvidene so tri vrste pomoči iz omenjenega okvirja. Prva je enostavna pomoč v maksimalni višini 500.000 evrov in do 30 odstotkov upravičenih stroškov, druga pa posebna pomoč v višini maksimalno dva milijona evrov in prav tako do 30 odstotkov upravičenih stroškov, pri čemer velja še dodatna omejitev, da je izračun upravičenih stroškov od 1. septembra letos naprej omejen na največ 70 odstotkov porabe v enakem obdobju 2021.

Tretja oblika pa je namenjena energetsko intenzivnim podjetjem, kjer bo znesek pomoči prav tako omejen na dva milijona evrov, bodo podjetja ob sočasnem dokazovanju izgube iz poslovanja lahko zaprosila za povračila do 70 odstotkov upravičenih stroškov.

Do konca leta bodo po Hanovih besedah iz sredstev na postavki ministrstva za gospodarstvo za stroške, ki se nanašajo na obdobje med junijem in septembrom, izplačali 20 milijonov evrov, v prihodnjem letu do 15. marca pa na osnovi podatkov, ki jih bodo podjetja oddala do 31. januarja 2023, še 20 milijonov.

Vloge bo javni agenciji Spirit Slovenija treba oddati do 15. novembra prek posebne aplikacije. Podatki za obdobje med junijem in septembrom bodo temeljili na dejanskih računih, podatki za obdobje oktober-december pa bodo ocenjeni. Podrobnosti bodo gospodarstvu še predstavili. Treba bo ponuditi tudi dokazila v obliki računov za energijo od 1. junija do konca leta.

Ukrep je po Hanovih besedah usklajen z gospodarskimi zbornicami, ki so s hitrim posredovanjem države zadovoljne, čeprav gospodarstvo pričakuje še bistveno več. A država je s sredstvi omejena, je opozoril minister. Predvideva, da bo vloge poslalo okoli 5000 podjetij, saj so nekatera mala in srednja podjetja naslovili že z regulacijo cen elektrike in plina ter s predlaganim znižanjem DDV na energente.

Se pa zaveda, da bodo prihodnje leto težave glede na trenutne rekordne cene elektrike in plina na trgih še precej večje, zato gre po njegovih besedah za prvi korak. Bo morala biti pa država po Hanovih navedbah zelo aktivna, da bo Evropska komisija začasni okvir državnih pomoči podaljšala tudi v 2023. Za to se bo zavzel pri ministrskih kolegih v EU. "Bistveno je, da bo okolje za gospodarstvo predvidljivo in da bi ga lahko naslednje leto ponovili, če bo prijel," je strnil Han.

Podjetja sicer po njegovih besedah že opuščajo porabo plina in prehajajo na alternativne energente. Tudi o porabi elektrike se tako v javnem kot zasebnem sektorju razmišlja drugače in podjetja zmanjšujejo porabo, dokler jim trg to omogoča. Morda bo kriza omogočila tudi, da bomo pri zelenem prehodu končno prešli od besed k dejanjem, je še dejal minister.