STA novice / Pergam: Spremembe davčne zakonodaje srednjemu sloju namenjajo premalo pozornosti

Kot so zapisali pri Pergamu, gre pri predlaganih spremembah davčne zakonodaje za vsebino, ki spada med temeljna področja delovanja Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), zato bi moral biti ESS v pripravo predlogov vključen še pred začetkom javne razprave. Sindikalna stran pa je bila z njimi seznanjena šele 1. avgusta - torej na isti dan, ko so bili dokumenti posredovani v javno razpravo.

V pripombah, ki so jih posredovali finančnemu ministrstvu in kabinetu predsednika vlade, so se osredotočili predvsem na spremembe novele zakona o dohodnini, ki pomembno posega na socialno-ekonomski položaj zaposlenih in ostalih skupin prebivalstva.

Spomnili so, da so glede novele že v postopku njenega sprejemanja pod taktirko prejšnje vlade opozarjali na njeno javnofinančno nevzdržnost in na bistveno večje koristi, ki jih bodo na njen račun imeli tisti z najvišjimi prejemki v državi. Je pa novela po njihovem mnenju prinesla tudi nekaj dobrih rešitev, kot je ponovno usklajevanje davčnih olajšav in mej dohodninskih razredov z inflacijo, za kar so se v Pergamu zavzemali od leta 2014, ko je takratna novela usklajevanje odpravila.

Glede na visoke davčne prilive v zadnjem obdobju in visoko raven inflacije v letih 2021 in 2022 so, kot so poudarili, od nove vlade pričakovali, da bo bistveno več napora vložila v iskanje novih javnofinančnih virov, predvsem na področju obdavčitve kapitala, s katerimi bi poskušala nadomestiti izpad, do katerega bi prišlo zaradi postopnega dviga splošne olajšave pri dohodnini. Tako bi ob javnofinančni nevtralnosti v čim večji meri poskušali ohraniti učinke zlasti za zaposlene s plačo okoli ene do dveh povprečnih plač.

V Pergamu medtem pozdravljajo vrnitev stopnje dohodnine v najvišjem davčnem razredu nazaj na 50 odstotkov, povišanje cenzusa za pridobitev dodatne davčne olajšave in novo posebno olajšavo za mlade s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Podpirajo tudi odločitev o višji obdavčitvi najemnin, a hkrati pričakujejo večjo aktivnost pri nadzoru oddajanja nepremičnin na črno.

Ob zaustavljenem poviševanju splošne davčne olajšave pa se jim zdi nerazumljivo, da se predlog ne dotika tudi ureditve normiranih samostojnih podjetnikov. Davčna obravnava njihovih prihodkov po njihovi oceni namreč predstavlja izjemno nelojalno konkurenco zaposlenim po pogodbi o zaposlitvi in na drugi strani tudi neutemeljen izpad davčnih prilivov iz naslova dohodnine.

Ob tem so izrazili nasprotovanje ukinitvi avtomatičnega usklajevanja olajšav in zneskov letnih davčnih osnov z inflacijo, zlasti v času izrazito visoke stopnje rasti cen življenjskih potrebščin in odločitvi, da v letu 2023 uskladitve ne bo. "To pomeni postopno povečevanje davčne obremenitve dohodkov zaposlenih, ki ob 10- in večodstotni inflaciji na letni ravni ni zanemarljiva," dodajajo. Opozarjajo tudi, da se s predlogom novele višina vsaj nekaterih davčnih olajšav določa na novo, medtem ko meje dohodninskih razredov ostajajo nespremenjene.

Od vladnih odločevalcev pričakujejo tudi sprejetje ustrezne spremembe davčne obravnave nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu, ki je po njihovem mnenju neživljenjska, nepravična in neustrezna.

Obenem se nadejajo višjih neobdavčenih zneskov tako povračila stroškov prevoza na delo in z dela ter za prehrano med delom, kot tudi drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Te bi bilo treba uskladiti z inflacijo v več kot desetletnem obdobju.

Po njihovem mnenju bi morale biti sprememb zakonov z davčnega področja obravnavane tako na strokovnem odboru ESS za finance in gospodarstvo kot tudi na sami seji ESS, še preden bo prišlo do sprejemanja predlogov na seji vlade.