STA novice / Še dva tedna v javni obravnavi predlogi za izboljšanje upravljanja državnih naložb

Na finančnem ministrstvu so v uvodu v osnutek predloga zakonskih sprememb zapisali, da je v zadnjih dveh letih "več dogodkov pokazalo, da koncept neodvisnega korporativnega upravljanja državnega premoženja, ki se je začelo že v letu 2009, kljub korakom naprej še vedno ne deluje povsem optimalno", ključni izzivi pa se kažejo na področju kadrovanja v organe nadzora državnih podjetij.

Po njihovem so potrebni tudi večje zaupanje javnosti do dela SDH, večja učinkovitost njegovega delovanja ter bolj jasni kriteriji glede članstva v nadzornih svetih državnih podjetij in samega SDH. Novela zakona je po navedbah ministrstva potrebna tudi zaradi uskladitve s prenovljeno povezano zakonodajo in s priporočili Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Predlog novele med drugim izrecno določa, da SDH ne sme posegati v določene odločitve državnih podjetij, ki so v pristojnosti organov vodenja, razen tistih, kjer že sam zakon o gospodarskih družbah predvideva odločanje skupščine ali družbenika.

Glede imenovanja nadzornikov v državnih družbah predlagane zakonske spremembe predvidevajo, da je treba pri določitvi strokovnih profilov upoštevati predloge, ki jih pripravijo nadzorni sveti državnih podjetij, obenem pa se da možnost SDH, da te določi drugače in s tem prepreči, da bi v nekaterih primerih ti prednost dajali obstoječim nadzornikom.

Ko gre za nasprotje interesov, bi morali pri kandidatih za nadzornike glede na predlagane spremembe kot izključitveni kriterij po novem upoštevati le bistvena nasprotja interesov, kot jih opredeljuje kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, in ne več vseh nasprotij. To je po mnenju ministrstva potrebno zato, ker vsa nasprotja interesov ne ogrožajo objektivnosti članov nadzornega sveta pri vseh zadevah in niso razlog za njihovo neizvolitev ali prenehanje funkcije.

Po osnutku predloga zakonske novele se zaostrujejo tudi pogoji za nadzornike SDH. Tako bi se od vsakega člana zahtevalo, da je pri svojem delu in odločanju sposoben upoštevati interese SDH in države ter se upreti političnim, osebnim ali posamičnim interesom, da pozna pravice in obveznosti člana nadzornega sveta in to dokazuje s potrdilom o pridobitvi znanja glede pristojnosti, odgovornosti in delovanja nadzornih svetov, da je časovno razpoložljiv med opravljanjem funkcije in da je sposoben učinkovitega komuniciranja in timskega dela.

Prav tako se dopolnjujejo določila glede prepovedi poslovanja s povezanimi osebami, po kateri nadzorniki SDH, njihovi ožji družinski člani in z njimi povezane pravne osebe ne smejo biti v poslovnem razmerju z gospodarsko družbo s kapitalsko naložbo države ali z njo povezano družbo. Trenutno namreč prepoved ni določena za povezane osebe, temveč samo neposredno za člane.

Dodaja se jasna in izrecna prepoved, da nadzorniki SDH ne smejo biti člani organov vodenja ali nadzora družbe s kapitalsko naložbo države ali družbe, v kateri imata SDH ali država prevladujoč vpliv.

SDH pri glasovanju o politiki prejemkov na skupščinah družb ne bo več potreboval soglasja vlade, razen če gre za odstopanje od t. i. Lahovnikovega zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti države in občin.

SDH je bil konec 2016 dokapitaliziran za 200 milijonov evrov z namenom zagotovitve likvidnosti za poplačilo denacionalizacijskih obveznosti. V zameno bi moral glede na zakon o Slovenskem odškodninskem skladu do konca 2020 na državo prenesti preostale pomembne in strateške kapitalske naložbe, po izpolnitvi vseh denacionalizacijskih obveznosti Slovenskega odškodninskega sklada pa še vse preostale vrednostne papirje, ki jih ima v lasti.

Ker do konca 2020 niso bile poplačane vse obveznosti in je bil rok podaljšan do konca 2022, vrednost obveznosti pa je precej nižja kot pred leti, je po mnenju ministrstva smiselno, da se obveznost SDH za ta prenos naložb odpravi. To je po oceni ministrstva ustrezno tudi zaradi tega, da SDH postane aktiven upravljavec kapitalskih naložb, kar v določenih primerih pomeni tudi pridobivanje naložb v lastnem imenu in za lasten račun brez potrebe po dokapitalizaciji. Kot primer navajajo nakup deleža sklada York v družbi Sava.

V skladu s smernicami OECD bodo medtem glede na predlagana določila iz dosedanjega upravljanja vlade pod SDH prešle družbe Slovenski državni gozdovi, Kobilarna Lipica, DRI in 2TDK.

Besedilo osnutka predloga je v javni obravnavi do 22. avgusta, v naslednjih tednih pa je pričakovati tudi novo vodstvo SDH, saj sedanjemu predsedniku uprave Janezu Žlaku, ki je z nadzornim svetom sklenil sporazum o predčasnem odhodu s položaja, mandat preneha z 31. avgustom. Nadzorni svet išče novega kandidata, po poročanju časnika Finance prek kadrovske agencije, pa čeprav se v medijih kot glavni kandidat omenja nekdanji prvi mož Mercatorja Žiga Debeljak, ki je nedavno prevzel vodenje upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Življenjska doba t. i. slabe banke se bo namreč s koncem tega leta iztekla, njeno preostalo premoženje pa bo v obliki pripojitve preneseno na SDH, pri čemer pa bi zazidljiva zemljišča, primerna za stanovanjsko gradnjo, lahko prenesli na državo ali republiški stanovanjski sklad. Pogovori o prenosu premoženja po informacijah časnika Delo že potekajo, čeprav vsi pravni postopki še niso izvedeni. Pripojitev DUTB bi bila tako lahko morda izpeljana že pred koncem leta.

Na ministrstvu za finance so za Delo medtem potrdili še, da nameravajo do konca leta pripraviti tudi nov odlok o strategiji upravljanja s kapitalskimi naložbami države. Veljavna strategija je bila namreč leta 2015 in je predvidela cilje do 2020. Spreminjanja dokumenta, ki določa temeljne usmeritve upravljanja naložb in kapitalske naložbe uvršča med portfeljske, pomembne in strateške, se v tem obdobju ni lotila nobena vlada.