STA novice / Vlada o gospodarskih temah

Vlada želi s predlogom zakona o nujnem ukrepu na področju DDV za omilitev dviga cen energentov omiliti posledice dviga cen energentov z začasno določitvijo nižje stopnje davka. Za obdobje od 1. septembra 2022 do 31. maja 2023 predlaga 9,5-odstotno stopnjo za dobave električne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in lesa za kurjavo, so po seji vlade sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Na seji se je seznanila tudi z informacijo Tržnega inšpektorata RS o nadzoru dobavljivosti energentov (peleti, drva, kurilno olje, lesni sekanci) na trgu, njihovim označevanjem in izračunavanjem cen ter cenovnih prednosti v obdobju od 12. do 26. julija. Inšpektorji so opravili 77 inšpekcijskih pregledov in ugotovili sedem kršitev, opravili so tudi 79 poizvedb pred uvedbo inšpekcijskih postopkov. Ugotovili so, da nihče od nadziranih subjektov ne zadržuje blaga v skladiščih iz špekulativnih namenov in da je pomanjkanje posameznih energentov posledica močno povečanega povpraševanja in omejitve izvoza energentov s strani držav, v katerih imajo trgovci dobavitelje.

Na podlagi zakona o blagovnih rezervah je vlada sprejela sklep o oblikovanju obveznih rezerv nafte in njenih derivatov za leto 2022 v višini, ki ustrezajo dnevnemu povprečnemu neto uvozu za 90 dni v letu 2021 v minimalni količini 570.373 ton ekvivalenta surove nafte. Zavod RS za blagovne rezerve že razpolaga z minimalnimi zalogami obveznih rezerv nafte in njenih derivatov.

Vlada je sprejela dopolnitev energetske bilance države za leto 2021. V prihodnjih razpisih Agencije za energijo nove proizvodne naprave na zemeljski plin ne bodo več primerna tehnologija za vstop v podporno shemo za obnovljive vire energije in naprave za soproizvodnjo toplote in električne energije.

Vlada je sprejela letno poročilo družbe Borzen za leto 2021. Družba je v lani ustvarila prihodke v višini 4,51 milijona evrov, kar je dva odstotka več kot leto prej, ter 433.222 evrov čistega dobička. Vlada je sklenila, da se 433.660 evrov bilančnega dobička v celoti razporedi v druge rezerve iz dobička.

Prav tako je vlada sprejela letno poročilo družbe SODO sistemski operater distribucijskega omrežja za električno energijo za leto 2021. Družba je lansko leto končala z 296,4 milijona evrov prihodkov in 3,83 milijona evrov čistega dobička. Vlada je tudi v tem primeru odločila, da se bilančni dobiček v višini 3,81 milijona evrov razporedi v druge rezerve iz dobička družbe. Družbi je dala tudi soglasje h kreditni pogodbi o najemu dolgoročnega kredita z NLB v višini 10 milijonov evrov, ki ga bo SODO porabil za uravnavanje likvidnosti zaradi izpada prihodkov kot posledica ukrepov, sprejetih z zakonom o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov.

Vlada je izdala uredbo o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov in živil, kar je bilo potrebno zaradi nove zakonodaje EU za ekološko kmetovanje in na podlagi zadnje spremembe zakona o kmetijstvu. Ta podrobno ureja pravila ekološkega kmetovanja za izjemne primere, pravila za rejo eko perutnine, pridelavo neekološkega semenskega materiala, nova pravila glede trženja ekološkega heterogenega semenskega materiala, nacionalna pravila glede eko hrane v obratih javne prehrane, pravila glede označevanja in certificiranja, nadzornega sistema in vzorčenja, uvoza ekoloških proizvodov iz tretjih držav ter ukrepe v primeru neskladij v ekološkem kmetovanju.

Ministrski zbor je sprejel uredbo o koncesiji za graditev žičniške naprave Zvoh. Gre za šestsedežnico na Krvavcu.

Na seji je sprejel dodatek k strategiji digitalne transformacije gospodarstva, saj mora ta v skladu z evropskimi določili vključevati načrt za izvedbo skupnega evropskega orodja za povezljivost, vključno z aktivnostmi enotne informacijske točke in časovnice za izvedbo vsakega ukrepa.

Vlada je sprejela uredbo o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2023 izdajo priložnostni kovanci. Izdani bodo ob 150. obletnici rojstva matematika in prvega rektorja Univerze v Ljubljani Josipa Plemlja ter 110. obletnici rojstva pisatelja Borisa Pahorja. Prihodnje leto bo izdan tudi zbirateljski kovanec ob državnem prazniku dneva slovenskega športa, ki je bil prvotno predviden za izdajo v letu 2022. S spremembo uredbe za letošnje leto pa je, zaradi časovnih rokov, vlada umaknila tudi izdajo kovancev ob 90. obletnici rojstva Jožeta Pučnika.

Vlada je pripravila razrez finančnega načrta območnega načrta za pravični prehod savinjsko šaleške premogovne regije. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo prispevalo 88,66 milijona evrov, ministrstvo za infrastrukturo 65,45 milijona evrov, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 18,25 milijona evrov, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa 1,5 milijona evrov.

Vlada se je seznanila z aktivnostmi na več velikih infrastrukturnih projektih, in sicer na projektih izgradnje druge predorske cevi cestnega predora Karavanke, izgradnje tretje razvojne osi, gradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper ter ureditve Potniškega centra Ljubljana. Pri vseh je pregledala stanje ter opredelila največje izzive.

Vlada je sprejela novo različico ključnih elementov finančnih instrumentov v programskem obdobju 2014-2020 za operacijo finančni instrumenti v programskem obdobju 2014-2020 (FI 2014-2020). S tem bo omogočila pravočasno črpanje sredstev evropske kohezijske politike v skladu z načrtovano časovnico. Iz istega razloga je sprejela tudi spremembe načrta izvajanja finančnih instrumentov za obdobje 2022-2023 za operacijo finančni instrumenti v programskem obdobju 2014-2020 (FI 2014-2020).

Na kadrovskem področju je vlada v svet javnega zavoda Center vesoljskih tehnologij Herman Potočnik Noordung za mandatno obdobje petih let kot predstavnike države imenovala Jerneja Štromajerja, Alenko Marovt, Tita Neubauerja ter Jadranko Plut. Dosedanjim članom je mandat potekel 10. julija.

Z mest članov strokovne komisije za imenovanje članov nadzornega sveta družbe Slovenski državni gozdovi je vlada razrešila Antona Hareja, Natašo Hudelj, Bojana Kureža, Tanjo Krebs in Matjaža Kočarja. Na njihova mesta je imenovala Darija Krajčiča, Darka Sajka, Mateja Čepelnjika, Katarino Groznik Zeiler in Metko Simonišek.