STA novice / Vlada za eno leto omejuje cene plina za zaščitene odjemalce (dopolnjeno)

"Z današnjim ukrepom, katerega cilj je zamejiti draginjo ter zagotoviti nemotene in stabilne dobave plina in ljudem omogočiti življenje in mirnejšo jesen ter zimo, smo omejili dovoljene drobnoprodajne cene plina iz plinskega sistema za zaščitene odjemalce," je uvodoma pojasnil minister in ponovil, da bodo za socialno šibke pripravili še energetske dodatke.

Kot je povedal, med zaščitene odjemalce v prvi vrsti sodijo gospodinjski odjemalci in skupni gospodinjski odjemalci ter osnovne socialne službe: bolnišnice, dijaški in študentski domovi ter javni domovi za starejše in zapori. Prav tako mednje po zakonodaji po njegovih besedah sodijo mali poslovni odjemalci, ki imajo letno porabo manjšo od 100.000 kilovatnih ur.

Za gospodinjstva in za skupne gospodinjske odjemalce bodo najvišje dovoljene tarifne postavke cene za plin znašale 0,07300 evra na kilovatno uro brez davka na dodano vrednost (DDV). Za male poslovne odjemalce in osnovne socialne službe bodo najvišje dovoljene tarifne postavke cene za plin znašale 0,07900 evra na kilovatno uro brez DDV.

Vlada bo poleg regulacije tarifnih postavk sprejela še dodatne ukrepe za znižanje računa zaščitenih kategorij - tako kot za elektriko bo ohranila 50-odstotno znižano trošarino in znižala stopnjo DDV z 22 na 9,5 odstotka, je napovedal minister.

Na letni ravni bodo tako povprečni gospodinjski odjemalci, ki odjemajo plin pri cenejših dobaviteljih, po njegovih besedah prihranili od 90 do 130 evrov ali okoli 10 odstotkov, tisti, ki imajo sklenjeno pogodbo z dražjimi dobavitelji, pa od 170 do 675 evrov ali od 13 do 37 odstotkov.

Povprečni odjemalci socialne službe, ki imajo sklenjeno pogodbo s cenejšim dobaviteljem, bodo medtem na letni ravni prihranili do 1390 evrov ali do 11 odstotkov, tisti s pogodbami pri srednje dražjih dobaviteljih do 8710 evrov ali do 44 odstotkov, tisti, ki imajo pogodbe z najdražjimi dobavitelji, pa do 13.590 evrov letno, kar lahko predstavlja prihranek do 55 odstotkov, je nanizal Kumer.

Povprečni mali poslovni odjemalci, ki imajo sklenjene pogodbe s cenejšimi dobavitelji, bodo medtem na letni ravni prihranili od 205 do 313 evrov ali 10 odstotkov, vsi mali poslovni odjemalci s pogodbami pri dražjih dobaviteljih pa od 350 do 1420 evrov ali od 11 do 34 odstotkov, je dodal.

Uredba o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema je bila danes objavljena v uradnem listu in bo začela veljati v petek, cene pa bodo navzgor zamejene od 1. septembra letos do 31. avgusta 2023.

Dobavitelji zemeljskega plina skladno z uredbo ne smejo prenehati dobavljati zaščitenim odjemalcem ali odkloniti sklenitve pogodbe o dobavi z novimi zaščitenimi odjemalci. Odjemalci ne izgubijo pravice do menjave dobavitelja, določa uredba.

V zvezi s srednje velikimi in velikimi odjemalci je Kumer ponovil napovedi premierja Roberta Goloba, da jih bodo z ukrepi naslovili posebej, "praktično od primera do primera", in sicer v drugi polovici avgusta ali v prvi polovici septembra.

Minister je spomnil še, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen vsem državam članicam EU priporočila, naj porabo plina do marca zmanjšajo za 15 odstotkov. Vlada je zato pozvala operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina Plinovodi, naj skupaj z uvozniki zemeljskega plina in infrastrukturnim ministrstvom pripravi akcijski načrt z različnimi scenariji, kako bi lahko do leta 2025 opustili rabo zemeljskega plina ruskega izvora.

Kot so po seji vlade sporočili iz vladnega urada za komuniciranje, je vlada z namenom pripraviti se na morebitne izredne razmere pozvala Plinovode in Agencijo za energijo, da pripravijo tudi analizo o možnem prostovoljnem zmanjšanju odjema zemeljskega plina iz omrežja.

V luči morebitne potrebe po blažitvi učinkov regulacije cen pa so v vladi Plinovode in sistemskega operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja Eles pozvali tudi k pripravi analize o možnem mehanizmu ugotavljanja upravičenosti do nadomestila podjetjem, ki bi jim lahko ukrep začasne kontrole cen električne energije in zemeljskega plina povzročil občutno škodo.

Ministrstvo za infrastrukturo bo potrebne zakonodajne predloge pripravilo do 25. avgusta, so še navedli v vladnem uradu.

"S sprejemanjem ukrepov bomo nadaljevali, tako da bomo imeli že septembra pripravljene vse mehanizme, ki bodo ljudem in tudi gospodarstvu omogočili mirnejšo jesen in zimo," je napovedal Kumer.

Vlada je sicer v preteklih tednih že sprejela več ukrepov za zajezitev energetske draginje. Obnovila je sistem delne regulacije pogonskih goriv na bencinskih servisih zunaj avtocest in začasno odpravila nekatere dajatve, pri elektriki pa je odločila, da bo s 1. septembrom določena najvišja cena, izenačila je tudi obravnavo gospodinjstev in malih poslovnih odjemalcev z upravniki v večstanovanjskih stavbah. Poleg tega se je vlada tudi za elektriko odločila znižati stopnjo DDV z 22 na 9,5 odstotka, podaljšati 50-odstotno znižanje trošarine in za polovico znižati prispevek za obnovljive vire energije.