STA novice / Začetek izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi po odločitvi DZ prestavljen na začetek leta 2024

V predstavitvi stališča poslanske skupine SDS je Alenka Jeraj izpostavila, da je bilo že ob sprejemu zakona lanskega decembra jasno, da zakon vseh situacij ni predvidel in da bodo v nadaljevanju potrebni manjši popravki. Te je tudi pripravila delovna skupina in v SDS so pričakovali, da bodo vključeni v novelo. Prav tako so od Levice, ki je nasprotovala sprejemu zakona, pričakovali, da bo imela pripravljene popravke, ki bi jih danes obravnavali.

Jerajeva je bila kritična tudi do sprejemanja novele po nujnem postopku. Po njenih besedah se upravičeno sprašujejo, ali bo zakon sploh zaživel. Upajo, da zaradi zamaknjene časovnice ne bodo ogrožena sredstva iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost. V SDS so zato vložili dopolnilo, s katerim bi preprečili zamik začetka izvajanja zakona, a ga DZ danes ni potrdil.

Podobno kritični so tudi v opozicijski NSi. Kot je poudaril poslanec Janez Cigler Kralj, smo zakon o dolgotrajni oskrbi potrebovali že pred dvema desetletjema. Več vlad je "ugriznilo v to kislo jabolko", a do sprejema zakona je prišlo šele v mandatu prejšnje vlade. Vedeli so, da vsega čisto natančno v zakonu ne bodo mogli določiti, a so se zavezali, da bodo "vsebino in izvedbo do potankosti določili v pravilnikih", ki so jih sprejeli še pred koncem mandata. Zavrnil je tudi očitke, da je bil zakon pripravljen brez sodelovanja ključnih deležnikov. Koaliciji je očital, da z novelo nevzdržno stanje na področju oskrbe starejših podaljšuje in zamika uveljavitev ključnih rešitev, zato ji v NSi nasprotujejo.

Ravno nasprotno so v poslanskih stališčih trdile koalicijske stranke, ki so opozarjale, da je zakon o dolgotrajni oskrbi, v obliki, kot je bil sprejeta decembra, neizvedljiv. Poslanec Svobode Dean Premik je med drugim dejal, da trenutno ni vzpostavljenih pogojev za izvajanje zakona. Ker se vlada zaveda pomembnosti zakona o dolgotrajni oskrbi, so predlagali zamik izvajanja zakona, v tem času pa bi ponovno preučili poglavitne rešitve in ga ustrezno popravili.

Na pomanjkljivosti, nedoslednosti in pravne praznine, so pred sprejemanjem zakona glasno opozarjale opozicijske stranke, a koalicija za opozorila ni imela posluha, je dejala poslanka SD Bojana Muršič. Kritična je bila tudi do tega, da niti ni želela nakazati, kako naj bi bilo videti novo obvezno socialno zavarovanja, prav tako so preslišali opozorila, da bi morale biti pravice iz naslova dolgotrajne oskrbe opredeljene v zakonu, in ne v podzakonskih aktih. "Da država še ni zagotovila pogojev, je odgovorna prejšnja vlada. Roki so se iztekli v marcu, torej pred zadnjimi državnozborskimi volitvami," je dejala. Novelo, ki zamika začetek izvajanja zakona, so v SD podprli tudi zato, ker prinaša dodatno financiranje domov za starejše.

Po oceni poslanca Levice Mihe Kordiša zakon o dolgotrajni oskrbi ne dosega nobenega od zastavljanjih ciljev - ne podlage za zagotavljanje pravic iz naslova dolgotrajne oskrbe niti namenskih finančnih sredstev. Tudi on se je obregnil ob to, da se nekatere ključne vsebine, ki bi jih zakon moral vsebovati, prenašajo na pravilnike. "A najpomembnejše je tisto, kar v zakonu je. To je ambicija po postopni sistematični privatizaciji področja skrbstva starejših na način prenašanja javnih sredstev proračuna za financiranje vseh mogočih zasebnih izvajalcev," je dejal. Pozdravil je 30 milijonov evrov dodatnih sredstev, ki jih novela prinaša.

Kot je uvodoma v predstavitvi ključnih rešitev na današnji seji predstavil državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Simon Maljevac, bodo s podaljšanjem obdobja za namenjanje dodatnih sredstev zaposleni v domovih za starejše bolje plačani, omogočene bodo tudi nove zaposlitve. Omenjena sredstva tudi preprečujejo, da bi breme povišanih oskrbnin padlo na ramena oskrbovancev in svojcev, poudarjajo na ministrstvu.