STA novice / Odbor DZ prek predloga zakona o oblikah alternativnih investicijskih skladov

Predlog zakona, ki ga DZ obravnava po nujnem postopku, predvideva tri oblike alternativnih investicijskih skladov - alternativni vzajemni sklad (v katerem bi bil alternativni investicijski sklad oblikovan kot ločeno premoženje), specialno komanditno družbo in investicijsko družbo - ter dva tipa teh skladov, to je specialni investicijski sklad in nepremičninsko investicijsko družbo.

Predlagani zakon predvideva spremembo zakonov o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov. Takšen pristop je po mnenju vlade razumen, saj da ureja tematiko celovito v enem zakonu, vsebina je bolj pregledna, rešitve pa se bodo implementirale hitreje, kot bi se v primeru treh ločenih zakonodajnih postopkov, je povedal državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič. Dodal je, da zakon o upravljalcih alternativnih investicijskih skladov določa le upravljalce, ne pa tudi oblik teh skladov.

Vlada meni, da bo predlagana opredelitev oblik teh skladov omogočila lažji nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev, kar bo prineslo večjo pravno varnost tako za upravljalce kot za vlagatelje. Slednjim naj bi več varnosti prinesle tudi zahteve glede objave podatkov o skladih. Zakon bo prinesel dodatne možnosti za pridobitev novega kapitala za financiranje startupov ter malih in srednje velikih podjetij, s čimer bodo imeli vlagatelji nove priložnosti, kar lahko spodbudi slovenski trg kapitala, je dodal Božič.

Slovenija je krepitev kapitalskih trgov kot reformo za dvig produktivnosti in ustvarjanje prijaznega poslovnega okolja uvrstila v načrt za okrevanje in odpornost, ki je podlaga za črpanje sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Sprejem zakona je eden mejnikov, ki jih mora država izpolniti za črpanje prvega obroka nepovratnih sredstev za financiranje načrta v višini 57 milijonov evrov.

Sejo so po uvodni obrazložitvi predlagatelja in predstavitvi mnenja zakonodajno-pravne službe DZ na predlog vlade za eno uro prekinili. Služba DZ je bila namreč zelo kritična do predloga zakona in je med drugim opozorila, da je tako obsežno poseganje v druga dva zakona, ki imata več kot 500 oz. več kot 300 členov, "nenavadna zakonodajna tehnika", pri kateri bi bilo treba skrbno proučiti posledice in pripraviti ustrezno nomotehnično rešitev, kar pa da predlagani zakon ni (bil).

Med drugim je bilo treba po mnenju službe ustrezneje urediti sklicevanje na omenjena zakona, obrazložitve pri več členih so bile pomanjkljive ali neskladne. Služba je tudi opozorila, da bi (sprva) predlagane rešitve vodile do resnih nejasnosti, zaradi česar bi bile težave pri izvajanju zakona.

Tudi (prvotno) predlagana dopolnila, ki naj bi bila pripravljena po opozorilih zakonodajno-pravne službe, slabosti naj ne bi odpravila, nekatera bi povzročila še dodatne nejasnosti. Tudi odgovori vlade, ki jih je služba tako kot predloge dopolnil dobila tik pred sejo, po njenem mnenju niso bila primerna, nekatera so bila celo "nesprejemljivi".

Po prekinitvi seje sta poslanski skupini Svoboda in SD nekatera dopolnila spremenili. Člani odbora o predlogu zakona in dopolnilih niso razpravljali in so jih potrdili brez glasu proti, prav tako so brez glasu proti potrdili predlog zakona v celoti.