STA novice / Ustavno sodišče istospolnim partnerjem omogočilo sklenitev zakonske zveze in posvojitev otrok (dopolnjeno)

Ustavno sodišče je v dveh ločenih odločbah razveljavilo prvi stavek tretjega odstavka 2. člena zakona o partnerski zvezi in prvo alinejo 22. člena družinskega zakonika.

Dodatno je ugotovilo, da je prvi odstavek 3. člena družinskega zakonika v delu, v katerem določa, da je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene, v neskladju z ustavo. Prav tako sta prvi odstavek 213. člena in 223. člen družinskega zakonika v neskladju z ustavo.

Neustavnih je bilo tudi več določb prejšnjega zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Ustavno sodišče je določilo, da mora neskladje veljavnih zakonov DZ odpraviti v šestih mesecih.

Do sprememb zakonodaje velja, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko istospolna partnerja, ki živita v partnerski zvezi, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca, so v sporočilu za javnost zapisali na ustavnem sodišču.

Ustavno sodišče je postopka za oceno ustavnosti spornih zakonskih določb začelo po uradni dolžnosti na podlagi ustavnih pritožb dveh istospolnih parov, ki v upravnih postopkih in pred sodišči nista uspela z zahtevo za sklenitev zakonske zveze oziroma za uvrstitev na seznam kandidatov za skupno posvojitev.

Z eno izmed odločb je ustavno sodišče odločilo, da je ureditev, ki istospolnim partnerjem ne omogoča sklenitve zakonske zveze, diskriminatorna. Takšne diskriminacije glede na odločitev ustavnega sodišča, ki jo povzema sporočilo, ni mogoče upravičiti s tradicionalnim pomenom zakonske zveze kot skupnosti moža in žene in tudi ne s posebnim varstvom družin.

Na ustavnem sodišču ocenjujejo, da takšna odločitev ne zmanjšuje pomena instituta tradicionalne zakonske zveze kot življenjske skupnosti moža in žene in ne spreminja pogojev ali posledic sklepanja zakonske zveze med osebama različnega spola: "Pomeni zgolj to, da lahko odslej poleg raznospolnih partnerjev zakonsko zvezo sklepajo tudi istospolni partnerji."

Ustavna zahteva po enakem obravnavanju istospolno in raznospolno usmerjenih oseb je po navedbah ustavnega sodišča terjala tudi izenačitev njihovega pravnega položaja na področju posvojitve. V skladu z odločitvijo ustavnega sodišča lahko tako odslej istospolna partnerja, ki živita v formalni življenjski skupnosti, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji, kot veljajo za raznospolna zakonca. Ob tem na ustavnem sodišču pojasnjujejo, da je bila v Sloveniji istospolnim partnerjem že do zdaj omogočena vzpostavitev skupnega starševstva na način, da je eden od partnerjev posvojil otroka drugega partnerja (t. i. enostranska posvojitev).

Na ustavnem sodišču ugotavljajo, da presojane ureditve skupne posvojitve ne more utemeljiti cilj varstva največje koristi otroka, "saj absolutna prepoved uvrstitve istospolnih partnerjev na seznam kandidatov za skupno posvojitev ni primeren ukrep za dosego tega cilja". "Presoja največje koristi otroka je namreč mogoča le v okviru posamičnega postopka posvojitve, v katerem se otroku izmed vseh možnih kandidatov za skupno posvojitev izbereta najprimernejša posvojitelja. Splošna vnaprejšnja (apriorna) izključitev istospolnih partnerjev od možnosti za uvrstitev na seznam kandidatov za skupno posvojitev vodi zgolj v krčenje možnih kandidatov in tako ne more pomeniti ukrepa, ki bi povečeval možnosti za sprejem odločitve v največjo korist otroka," so zapisali.

"Še več, v določenih primerih je že na prvi pogled očitno, da sporni ukrep (zaradi morebiti že stkanih tesnih osebnih vezi istospolnih partnerjev - denimo kot rejnikov - z otrokom) preprečuje uresničitev največje koristi konkretnega otroka," je še zapisano v odločitvi ustavnega sodišča.

Takšna odločitev po oceni ustavnega sodišča "ne uvaja pravice do posvojitve, ne zmanjšuje pomena tradicionalne in še zlasti ne biološke družine za korist otroka ter ne vpliva na položaj takih družin". "Pomeni pa, da mora zakonodajalec pri urejanju posebnega varstva otrok, za katere biološki starši ne skrbijo (več) in ki zato nimajo možnosti živeti v svoji primarni družini, upoštevati ustavno prepoved diskriminacije in istospolnim partnerjem omogočiti, da se uvrstijo na seznam kandidatov za skupno posvojitev. V vsakem primeru pa izbiro najprimernejših posvojiteljev za konkretnega otroka opravi center za socialno delo, na predlog katerega sodišče ob upoštevanju največje koristi otroka odloči o njegovi posvojitvi," še navaja sporočilo za javnost.

Ustavno sodišče je sicer tudi v obeh primerih razveljavilo sodbi upravnega sodišča, ki sta bili povod za ustavno presojo, in vrnilo primera v odločanje na upravno enoto oziroma pristojen center za socialno delo.

Vse navedene odločitve je ustavno sodišče sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodniki Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli.

Več sodnikov je dalo ločena pritrdilna ali odklonilna mnenja. Med njimi sodnik Rok Svetlič, ki je podal odklonilno mnenje k obema odločbama. V njih je med drugim zapisal, da "ne obstaja nekaj takega, kot je pravica do posvojitve". "Za kršitev v zvezi s katero pravico potlej gre," se sprašuje.

To po njegovem mnenju ne pomeni, da zakonodajalec ne sme sprejeti ureditve, ki bi istospolnim parom omogočala posvojitev. "Toda odločitve zakonodajalca ni mogoče obiti z angažmajem ustavnega sodišča," piše.

Glede možnosti sklenitve zakonske zveze pa meni, da je imel zakonodajalec pri urejanju materije na voljo dve strategiji. "Lahko bi posegel z redefinicijo v institut zakonske zveze ali pa dodal nov institut partnerske skupnosti. Odločil se je za slednje. V ustavi ni nobene ovire, da ne bi zakonodajalec povsem izenačil obeh vrst skupnosti in ju uredil v enem institutu in z enotnim poimenovanjem. Toda v ustavi tudi ni nobene opore za presojo, da bi to moral storiti," še piše Svetlič.