STA novice / Vlada po zmanjšanju nepovratnih sredstev za okrevanje v prilagoditev finančnih virov

Slovenija bo iz mehanizma EU za okrevanje po koronski krizi prejela 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev, kar je skoraj 286 milijonov evrov manj od prvotne dodelitve, je razvidno iz novih preračunov, ki jih je opravila in danes objavila Evropska komisija. Razlog za manjši znesek so ugodnejša gospodarska gibanja v 2020 in 2021 od prvotnih napovedi komisije iz 2020.

Takšen preračun na podlagi podatkov evropskega statističnega urada je do konca letošnjega junija predvidela uredba o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje, uveljavljena februarja lani.

"Gre za novo dejstvo, s katerim se bo morala pri svojem delu soočiti vlada," so navedli v Ukomu. Izpad nepovratnih sredstev bo treba tako po njihovih pojasnilih že v kratkem ustrezno nasloviti s spremembo finančnih virov v načrtu za okrevanje in odpornost.

Slovenija je sicer za financiranje projektov in programov iz načrta za okrevanje predvidela 2,5 milijarde evrov sredstev, od tega celotno kvoto dodeljenih nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil. V okviru mehanizma za okrevanje je sicer upravičena tako do predvidene kvote nepovratnih sredstev kot do največ 3,2 milijarde evrov posojil.

Ob nižji dodelitvi nepovratnih sredstev je razumeti, da bo vlada vrzel zdaj poskušala nadomestiti s posojili, trenutna vladna koalicija pa je v sporazumu o sodelovanju tako ali tako napovedovala, da si bo prizadevala v nadaljevanju izkoristiti celoten nabor možnih sredstev, tako nepovratnih kot povratnih. Za prošnje za dodatna posojila - tudi v luči novih izzivov energetske krize in soočanja s posledicami ruskega napada na Ukrajino - imajo članice EU po uredbi čas do konca avgusta 2023.

Slovenija je za izvajanje načrta za okrevanje septembra lani sicer od Evropske komisije že prejela 231 milijonov evrov sredstev predplačila, za izplačilo prvega obroka nepovratnih sredstev v višini nekaj več kot 57 milijonov evrov pa naj bi po dosedanjih napovedih zaprosila do konca tega meseca.

Slovenija je po pojasnilih Ukoma že začela neformalni dialog z Evropsko komisijo glede oddaje zahtevka za plačilo prvega obroka nepovratnih sredstev. Pogoj za izplačilo zahtevka bo sicer izpolnitev vnaprej predvidenih 13 mejnikov. Slovenija je komisiji že posredovala seznam doseženih mejnikov s spremljevalno dokumentacijo in zadnje informacije o preostalih odprtih vprašanjih.

"Vlada bo zahtevek v Bruselj uradno posredovala, ko bodo doseženi vsi mejniki in ko bo s komisijo usklajena celotna dokumentacija zahtevka," napovedujejo na vladi. Kot dodajajo, se sicer dnevno soočajo z zatečenimi nerešenimi vprašanji, ki bistveno vplivajo na zmožnost črpanja sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, in jih je treba zato prioritetno reševati.

Predvidena vrednost drugega obroka nepovratnih sredstev je sicer precej višja in dosega skoraj 231 milijonov evrov. Zanj bo morala Slovenija izpolniti 27 mejnikov. Kot pojasnjujejo na Ukomu, je eden od teh ureditev dolgotrajne oskrbe. "Zakon, sprejet lani, je po oceni vseh ključnih deležnikov namreč neizvedljiv, še posebej problematično pa je, da je prejšnja vlada ta mejnik vezala na koriščenje nepovratnih sredstev že v tem letu," so še navedli v vladnem uradu.