Navigacija
Portal TFL

STA novice / Na pravosodnem ministrstvo snujejo spremembe zakona o odvzemu nezakonitega premoženja (tema)

ponedeljek, 27.6.2022

Ljubljana, 27. junija (STA) - Nova vlada se v skladu s koalicijsko pogodbo namerava lotiti sprememb zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora na način, ki bo poskrbel za učinkovitejši odvzem nezakonito pridobljenega premoženja. Kot pravijo na pravosodnem ministrstvu, načrtujejo tudi ustanovitev posebnega organa za učinkovitejše upravljanje zaplenjenih sredstev.

Na ministrstvu za pravosodje, ki ga je s prihodom nove vlade prevzela Dominika Švarc Pipan, so za STA pojasnili, da je za uspešen pregon storilcev kaznivih dejanj bistveno, da se jim odvzame tudi nezakonito pridobljeno premoženje, saj kazniva dejanja izvršujejo ravno z namenom, da bi pridobili čim večje premoženje, tega pa nato uporabljajo tudi za izvrševanje novih kaznivih dejanj.

Ob tem poudarjajo, da že zdaj veljavni zakon omogoča zaplembo premoženja, ki izvira iz kriminalne dejavnosti, tudi brez pravnomočne kazenske obsodbe, pri čemer pa sta za učinkovit odvzem premoženja nezakonitega izvora ključna njegovo pravočasno zavarovanje in začasni odvzem.

Pri pripravi ustreznih novih zakonskih rešitev bo ministrstvo tesno sodelovalo zlasti s Specializiranim državnim tožilstvom (SDT), ki ima s tem področjem največ izkušenj in znanja, morebitne spremembe pa bodo predvidoma šle v smer uvedbe možnosti nadomestnega odvzema, poenotenja definicije premoženja nezakonitega izvora z zakonom o davčnem postopku, določitve metodologije izračuna vrednosti tega premoženja, vzpostavitve možnosti začetka finančne preiskave s strani državnega tožilca na lastno pobudo, znižanja zneskovnega praga za začetek finančne preiskave in podobno.

Področje zaplemb leta 2018 močno zaznamovala odločba ustavnega sodišča

Področje zaplemb nezakonito pridobljenega premoženja je še kako zaznamovala odločba ustavnega sodišča iz leta 2018, s katero so presodili, da za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred uveljavitvijo zakona 29. novembra 2011 zaplembe ni mogoče izvesti in je zato ta del zakona razveljavilo.

Omenjena ugotovitev neustavne retroaktivnosti je imela drastične učinke na odprte zadeve, saj je bilo v veliki večini odprtih pravd kaznivo dejanje storjeno oziroma premoženje nezakonito pridobljeno še pred omenjenim datumom. Specializirani državni tožilci so morali v dvanajstih pravdah vložiti umike tožb oziroma v eni pravdi umik pritožbe zoper zavrnilno sodbo.

"Ugotovljene neustavnosti so imele hude posledice, cela serija zadev se je namreč končala z zavrnilnimi sodbami. V sodstvu zdaj čakamo na napovedani predlog prenovljene zakonodajne ureditve," so za STA povedali na vrhovnem sodišču.

Na pravosodnem ministrstvu so sicer temeljito preučili odločbo ustavnega sodišča, s katero je to razveljavilo določbo, da je zakon mogoče uporabiti retroaktivno, torej tudi za zadeve, v katerih se je kazenski postopek začel pred začetkom njegove uporabe 29. maja 2012, vendar glede na argumentacijo ustavnih sodnikov uvajanje povratne veljave celotnega zakona ne bi bilo v skladu z ustavo.

Med tistimi, ki so se takšne odločitve ustavnih sodnikov razveselili, so bili na primer Dragan Tošić in z njim povezane osebe, ki jim je grozilo, da bi ostali brez dobrih dveh milijonov evrov sumljivega premoženja, a je višje sodišče odločitev prvostopenjskega spremenilo v zavrnilno sodbo.

Po odločitvi ustavnega sodišča je moralo sicer tožilstvo umakniti še več tožb, med drugim v primeru tožbe zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, paroha Srbske pravoslavne cerkve Perana Boškovića, dediče Jožeta Zagožna, nekdanjega direktorja agencije za pošto in elektronske komunikacije Tomaža Simoniča in druge.

Nov enoten organ za upravljanje z zaplenjenim premoženjem

Ko je premoženje vendarle začasno zaseženo ali zavarovano, so za hrambo in upravljanje po trenutni zakonodaji pristojni različni organi, od Finančne uprave RS do sklada kmetijskih zemljišč in finančnega ministrstva. Ker je v praksi upravljanje zelo razpršeno, na pristojnem ministrstvu ugotavljajo, da ni najbolj optimalno, zato nameravajo pripraviti pravne podlage za ustanovitev organa z ustrezno opredeljenimi pristojnostmi na področju upravljanja zaseženega nezakonito pridobljenega premoženja.

Ko pa je premoženje odvzeto s pravnomočno odločbo sodišča, ga država proda, razen če vlada na predlog upravljavca, ki je dotlej upravljal z njim, odloči drugače.

Doslej vloženih 38 tožb z zahtevo za odvzem premoženja

Za uvedbo pravdnega postopka za odvzem premoženja je zadolženo SDT, ki lahko vloži tožbo zoper lastnika premoženja oziroma z njim povezane osebe. Po podatkih pravosodnega ministrstva je bilo doslej skupaj vloženih 38 tožb, od tega polovico na podlagi finančnih preiskav, ki jih je odredilo SDT, ostale so odredila okrožna državna tožilstva. Tožbe so bile vložene zoper 79 fizičnih in 12 pravnih oseb, skupna vrednost tožbenih zahtevkov pa je znašala nekaj manj kot 35 milijonov evrov.

Samo lani je bilo vloženih pet tožb zoper sedem fizičnih oseb v skupni vrednosti 1,7 milijona evrov, leto prej pa štiri tožbe zoper devet fizičnih in eno pravno osebo v skupni višini dobrega 2,1 milijona evrov.

Na vrhovnem sodišču so za STA povedali, da je bilo po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora doslej izdanih deset pravnomočnih sodb, pravnomočno zaključenih postopkov, kar poleg sodb vključuje tudi sklepe o ustavitvi postopkov, pa 20. Ob tem je bilo sklenjenih tudi pet sodnih poravnav.

Na Specializiranem državnem tožilstvu pa so za STA povedali, da je trenutno v teku devet pravdnih zadev zoper 15 fizičnih in eno pravno osebo v skupni vrednosti 2,9 milijona evrov. Med že obravnavanimi zadevami je sodišče doslej izdalo ugodilno ali delno ugodilno pravnomočno sodbo v osmih primerih, in sicer v skupni vrednosti 1,3 milijona evrov.

Na SDT predlagajo možnost odvzema nadomestnega premoženja

Na tožilstvu poudarjajo, da glede zakonske ureditve še vedno ostaja odprto bistveno vprašanje možnosti nadomestnega odvzema v obliki odvzema premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora ali denarnega zneska.

Po večinskem stališču sodišč zakon namreč ne daje zadostne podlage, da bi bilo tožencu odvzeto premoženje, ki ga ta ob vložitvi tožbe ali ob izdaji sodbe še ni imel.

Kot so pojasnili na tožilstvu, dosedanja praksa kaže, da oseba premoženje, ki ga je imela v določenem obdobju nesorazmerno veliko v primerjavi s svojimi zakonitimi dohodki, največkrat deloma ali v celoti porabi ali skrije. S tega vidika bi bilo po njihovem mnenju smiselno, da država uzakoni pravni režim, po katerem bi moral kršitelj plačati vrednost tistega, česar mu država ne more (več) odvzeti, na način, kot je to urejeno tudi v kazenskem in drugih postopkih.

Privilegiranje toženca, ki je premoženje nezakonitega izvora porabil ali skril, v primerjavi s tistim, ki razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora v obliki premičnine ali nepremičnine, je namreč po njihovem mnenju nezakonito, pa tudi škodljivo, saj spodbuja k čim večjemu trošenju in skrivanju premoženja ter nasploh k netransparentnosti poslovanja ter razpolaganja.

Na SDT sicer ves čas beležijo ideje za izboljšavo zakona, že leta 2020 so tudi pripravili predlog sprememb, v katerem so izpostavili nabor zaznanih težav v praksi, ter ga posredovali ministrstvu.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window