STA novice / Po vrhu EU voditelji zadovoljni z doseženim dogovorom o embargu na rusko nafto (zbirno)

Predsedniki vlad in držav članic unije so v ponedeljek pozno zvečer dosegli politični dogovor o delnem embargu na rusko nafto, iz katerega bo začasno izvzeta nafta, ki v EU priteče po naftovodih.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pojasnila, da dogovor pomeni, da bo do konca leta dejansko prekinjenega okoli 90 odstotkov uvoza nafte iz Rusije.

Pri tem so upoštevali nafto, ki jo države uvozijo po morju, kar znaša dve tretjini celotnega uvoza ruske nafte. Poleg tega sta Nemčija in Poljska napovedali, da se bosta prav tako do konca leta odpovedali nafti, ki jo prejmeta po severnem kraku naftovoda Družba. Ostala bo zgolj še nafta, ki jo Madžarska in Slovaška prejmeta po južnem kraku naftovoda Družba.

Glede zagotovil Madžarski, ki jih je zahteval Orban, je predsednik Evropskega sveta Charles Michel pojasnil, da je to povezano predvsem s tveganjem za motnje v dobavi. "Če pride do tega (...) bomo sprejeli ustrezne ukrepe za zagotovitev varnosti dobave," je poudaril. Odločitev po njegovih besedah ni namenjena samo Madžarski, ampak vsem državam brez morja.

Orban je pozdravil doseženi dogovor. "Dosegli smo dogovor, ki državam, ki nafto prejemajo po naftovodih, omogoča nadaljnje delovanje v skladu s prejšnjimi pogoji," je povedal.

Z dogovorom je zadovoljen tudi slovaški premier Eduard Heger. "Evropska unija je ostala enotna, kar je izjemno pomembno v tem času," je poudaril ob tem.

Da je unija enotna, je po sprejetju dogovora na Twitterju zapisal tudi nemški kancler Olaf Scholz. Njegov namestnik in nemški gospodarski minister Robert Habeck je bil medtem kritičen do Orbana in ga je obtožil podle igre za lastne interese.

Bolgarski premier Kiril Petkov pa je pojasnil, da za Bolgarijo do konca leta 2024 ne bo veljal embargo na rusko nafto.

Ponoči doseženi dogovor voditeljev EU po besedah slovenskega premierja Janeza Janše, ki se je udeležil svojega zadnjega vrha pred predajo oblasti, ne bi smel bistveno vplivati na cene energentov v Sloveniji. Komercialne družbe, ki dobavljajo nafto Sloveniji, namreč že zdaj zagotavljajo, da te nafte ne dobavljajo iz ruskih virov, je povedal.

Embargo na nafto je sicer del šestega svežnja sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino, ki vključuje še izključitev treh ruskih bank iz sistema Swift, tudi največje ruske banke Sberbank. Poleg tega bodo v okviru sankcij prepovedali oddajanje dodatnim trem ruskim televizijam. Razširili pa bodo tudi seznam oseb, proti katerim so uvedene sankcije.

Sankcije, vključno z embargom na nafto, še niso dokončno sprejete. Zdaj delo na tehnični ravni nadaljujejo stalni predstavniki držav članic pri EU, ki se bodo sestali v sredo. Do srede zvečer naj bi bila pripravljena tudi že pravna podlaga za šesti sveženj, je danes povedal Michel.

Voditelji so v sklepih vrha zapisali še, da bodo Ukrajini še naprej nudili finančno, humanitarno in vojaško pomoč. Podprli so makrofinančno pomoč Ukrajini v višini do devet milijard evrov.

Slovenski premier je ob tem glede stanja v Ukrajini izpostavil, da sankcije niso ključno vprašanje, ampak so to razmere v Donbasu, kjer ruska vojska napreduje. Če se Evropska unija in Zahod čez en mesec ne želita pogovarjati o novih milijonih beguncev iz Ukrajine, se je treba zdaj osredotočiti na vojaško pomoč, je dejal Janša.

Poudaril je, da se morata na Ukrajino osredotočiti tako slovenska kot evropska politika. Ker če bo Rusija na vzhodu Ukrajine osvajala nova ozemlja, bo to po eni strani povzročilo povečanje apetitov na strani agresorja, po drugi strani pa politične napetosti v Ukrajini, izgubo kredibilnosti Evropske unije oziroma Zahoda, meni Janša. Vse to bo vplivalo tudi na prehransko in energetsko varnost ter cene energije.

O cenah energije so sicer govorili tudi na zasedanju Evropskega sveta, pri čemer so komisijo pozvali, naj skupaj z mednarodnimi partnerji preuči možnosti omejevanja cen, vključno z uvedbo cenovne kapice.

Poleg tega so izmenjali stališča o načrtu za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv REPowerEU, ki ga je ta mesec predstavila komisija. Zavezali so se k ukrepanju na področjih diverzifikacije virov energije, okrepitve uporabe obnovljivih virov energije, varčevanja z energijo in tudi pri investicijah v infrastrukturo.

Voditelji EU so danes govorili še o sodelovanju na področju obrambe in varnosti. "Strinjali smo se, da ne gre samo za to, da je treba trošiti več, ampak tudi bolje," je povedal Michel.

V sklepih vrha so zato Svet EU, v katerem so zastopane države članice, pozvali, naj takoj preučijo ukrepe za usklajeno obnovitev zalog vojaške opreme, potem ko so to namenile Ukrajini v luči ruske agresije. Med temi možnostmi je tudi skupno naročanje vojaške opreme.

V luči prehranske krize, ki jo povzroča ruska agresija na Ukrajino, pa so predsedniki držav in vlad članic EU Rusijo pozvali, naj preneha blokirati ukrajinska pristanišča ob Črnem morju in omogoči izvoz prehranskih izdelkov.