STA novice / Po posvetih z vodij poslanskih skupin kandidat za mandatarja Robert Golob, konec tedna možna že zaslišanja ministrskih kandidatov (zbirno)

Predsednik republike Borut Pahor je po posvetih z vodji poslanskih skupin ugotovil, da Robert Golob uživa nedvoumno potrebno podporo poslank in poslancev za izvolitev za predsednika vlade. To je Golob izkazal tudi s podpisi 53 poslank in poslancev prihodnje koalicije.

Podporo kandidatu za mandatarja so po posvetu s Pahorjem pričakovano napovedali v SD in Levici. Vodja poslancev SD Jani Prednik in vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec sta ob tem dejala, da si obetajo dobro sodelovanje v vladi, s ciljem uresničiti zastavljen program. Članstvo Levice je sicer v nedeljo ob polnoči zaključilo notranji referendum, na katerem je vodstvu stranke podelilo mandat za vstop v vlado Roberta Goloba.

Goloba bosta podprla tudi predstavnika italijanske in madžarske manjšine Felice Žiža in Ferenc Horvath. Kot je dejal vodja poslanske skupine narodnih skupnosti Žiža, si tudi sicer želita sodelovanja z novo vlado, na sestanku naslednji teden pa naj bi dorekli, kako bo to potekalo, in se dogovorili o morebitnem podpisu dogovora o sodelovanju.

Kandidata za mandatarja medtem ne bodo podprli v SDS in NSi. Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je danes dejala, da je izražena večina bodoče koalicije za njihovo stranko sicer pričakovana, a stališče SDS ostaja jasno. Hkrati v napovedani nameri po širitvi bodoče vlade glede na število koalicijskih strank ne vidijo smisla, bodoči vladi pa v SDS predlagajo, "da se posluži racionalizacije", saj menijo, da širitev vlade ne bo prispevala k temu, da Slovenija napreduje na različnih mednarodnih lestvicah in da še povečuje gospodarsko rast in zmanjšuje javni dolg.

V NSi poudarjajo, da bodo v opoziciji "prispevali po svojih najboljših močeh in v skladu s svojim programom k rešitvam, ki bodo pripomogle k blaginji vseh ljudi v državi". Večanju števila ministrstev sami niso naklonjeni, a vodja poslanske skupine Jožef Horvat poudarja, da bodo novo vlado ocenjevali po njihovih dejanjih. Pri posameznih projektih, kjer bo nova koalicija potrebovala ustavno večino, pa Horvat ne vidi razloga, da jih v NSi ne bi podprli, če se bodo vsebinsko skladali s političnimi stališči in programom stranke.

Pahor je po posvetih z vodij poslanskih skupin že danes v DZ poslal predlog za izvolitev predsednika vlade, poslanke in poslanci bodo o kandidatu za mandatarja predvidoma glasovali že na izredni seji v sredo.

Predsednik republike je ob tem kandidatu za mandatarja zaželel "srečno pot pri oblikovanju, imenovanju in vodenju vlade" ter se mu priporočil za odlično sodelovanje. Poudaril je, da je v skoraj desetih letih njegovega predsedovanja Golob peti predsednik vlade, njegova vlada pa šesta, s katero bo sodeloval. "Ponosen sem, da so menjave vlade potekale mirno," je dejal Pahor in dodal, da je tudi to zrelostni izpit slovenske demokracije. Poudaril je, da upa, da bo dovolj modrosti za sodelovanje. "Skupaj zmoremo vse, razdeljeni pa skoraj nič," pravi Pahor.

Golob se je Pahorju zahvalil za konstruktivno držo, da je razumel njihov motiv, da se roki skrajšajo na minimum. Koalicijski trojček Gibanje Svoboda, SD in Levica si namreč želi vlado sestaviti do 3. junija, kot razlog za naglico pa Golob navaja izkoristiti poletje za pripravo na jesen, ko se bomo morali soočiti z energetsko draginjo in morebitnim novim valom covida-19.

Izpostavil je tudi, da si v Gibanju Svoboda želijo spremeniti politično kulturo, doseči, da se iz politike umakne sovražni govor. Poudarja, da sam ne želi biti predsednik vlade, ki bo vnašal razkol med volivce, "ne glede na to, katero stranko so volili". Želi si širšega sodelovanja, tudi s strankami v opoziciji.

Ustavno večino, ki jo bo potreboval za spremembo volilne zakonodaje, želi doseči do jeseni. Tudi sporazum s poslancema narodnih skupnosti o sodelovanju z vlado bi po Golobovih besedah lahko morda sklenili jeseni, z vidika vladnih načrtov bodoče koalicije to po njegovih besedah nekaj, kar lahko počaka.

"Verjamem, da če zgradimo res široko programsko koalicijo, lahko naslovimo najbolj temeljna vprašanja za bodoče," še sicer meni Golob. Ob tem poudarja, da bo sodelovanje z opozicijo le programske narave, neodvisno od vladajoče koalicije, ki mora čim prej začeti z delom. Med vprašanji, ki bi jih reševal s podporo opozicije, je denimo tudi pokojninska reforma in uvedba enofaznega potrjevanja vlade.