STA novice / Ustavno sodišče ugotovilo neskladnost dela zakona o javnih naročilih z ustavo

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti je podala gradbena družba KPL, ki je bila v položaju, ko zaradi dveh pravnomočnih prekrškov s področja spoštovanja delovne zakonodaje ni mogla sodelovati v postopkih javnega naročanja.

Junija 2017 je bila družba namreč kaznovana s 3000 evri zaradi dveh kršitev v zvezi s počitki in delovnim časom iz obdobja prvih petih mesecev leta 2016. Ker zakon o javnem naročanju v takem primeru določa avtomatično izključitev gospodarskih subjektov iz postopkov javnega naročanja, je bila družbi KPL povsem onemogočena udeležba v teh postopkih.

Ustavno sodišče je novembra 2019 del zakona o javnih naročilih, ki določa ta pogoj za izključitev iz postopkov javnih naročil, zadržalo in določilo, da lahko podjetja z dvema pravnomočnima prekrškoma s področja delovne zakonodaje do končne odločitve ustavnih sodnikov naročniku predložijo dokaze, da so sprejela zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokažejo svojo zanesljivost kljub obstoju razlogov za izključitev.

Naročnik je moral pri ocenjevanju teh ukrepov v vmesnem obdobju upoštevati resnost in posebne okoliščine kršitve. Če je ocenil, da dokazi zadoščajo, podjetij ni izključil iz postopka javnega naročanja, v nasprotnem primeru pa je moral podjetju poslati utemeljitev svoje odločitve.

Zdaj je ustavno sodišče dokončno odločilo, da so oporekana zakonska določila v neskladju z ustavo, ko gre za kršitve v zvezi z delovnim časom in počitkom.

Zakon po spremembah, potrjenih konec leta 2015, namreč med drugim določa, da mora naročnik iz posameznega postopka javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če je v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb ali prijav pristojni slovenski organ, organ druge članice EU ali organ tretje države pri njem ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi z delovnim časom in zakonsko določenimi počitki, pa tudi v zvezi s plačilom za delo, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek.

Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta po objavi odločbe ustavnega sodišča v uradnem listu, do takrat pa se omenjeno določilo še naprej uporablja tako, da lahko podjetje, ki se prijavi na javno naročilo, tudi v tem položaju predloži dokaze, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju razlogov za izključitev.

Za zadostne ukrepe štejejo plačilo ali zaveza plačati nadomestilo za vso škodo, povzročeno s kršitvami, navedenimi v omenjenih določilih, aktivno sodelovanje s preiskovalnimi organi za celotno razjasnitev dejstev in okoliščin ter sprejetje ustreznih tehničnih, organizacijskih in kadrovskih ukrepov za preprečitev nadaljnjih kršitev.

V delu zakona, ki predvideva, da naročnik pri izvajanju pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma po izteku vsakih šest mesecev od sklenitve preveri, ali so omenjeni pogoji za nadaljevanje sodelovanja z izvajalcem ali njegovim podizvajalcem izpolnjeni, in v nasprotnem primeru začne nov postopek javnega naročanja, pa se do odprave neskladnosti z ustavo zakon uporablja tako, da naročnik ne začne novega postopka javnega naročanja, če se kršitve nanašajo na delovni čas in počitek. Prav tako v tem primeru ne velja z zakonom določen pogodbeni razvezni pogoj.