STA novice / Delo: Razlaščeni imetnik podrejenih bančnih obveznic na ESČP zaradi prepovedi izplačila obresti

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je dalo tožniku in državi do avgusta čas za dogovor o zunajsodni poravnavi. Če te ne bo, bo začelo postopek za obravnavo spora. Pri tem bo proučilo, ali na sporna vprašanja morda odgovarja sodba ESČP iz leta 2019, v kateri je šestim pritožnikom, med katerimi je bil tudi Kotnik, prisodilo odškodnino za duševne bolečine, ugotovilo pa je tudi, da nimajo na voljo učinkovitega pravnega sredstva.

Kotniku je v primeru prepovedi izplačila obresti v Sloveniji banka zavrnila predlog za izvršbo, njegovo zahtevo, da je Banka Slovenije posegla v pravice vseh lastnikov teh obveznic, čeprav za zadržanje izplačila že zapadlih obresti ni imela zakonske podlage, sta zavrnila tudi prvostopenjsko in višje sodišče. Vrhovno sodišče ni dopustilo revizije, ustavno sodišče pa zadeve ni sprejelo v obravnavo, povzema časnik.

Kot dodaja, pa so v podobnem postopku uspele tri zavarovalnice. Družba za upravljanje terjatev bank je morala leta 2019 kot naslednica Probanke na podlagi uspešnih tožb Zavarovalnici Triglav, Adriaticu Slovenica in Prvi osebni zavarovalnici izplačati okoli 30.000 evrov obresti. Višje sodišče v Kopru je v tem postopku zapisalo, da Banka Slovenije ni imela zakonske podlage za izredni ukrep prepovedi izplačila obresti iz obveznic Probanke, je pisalo Delo.

Kotnik po navedbah časnika zatrjuje, da so mu bile kršene pravice do poštenega sojenja in učinkovitega pravnega sredstva, pravica do premoženja in pravica do prepovedi diskriminacije. Njegov odvetnik Aleš Kaluža pa je za Delo pojasnil, da je ESČP s sprejemom pritožbe v obravnavo in pozivom k poravnavi "jasno nakazalo, da sprejema pritožnikove argumente o kršitvi njegovih človekovih pravic v tej zadevi".

Več kot 100.000 razlaščenih lastnikov podrejenih obveznic in delnic šestih bank, ki so bile podvržene bančni sanaciji v letih 2013 in 2014, še vedno čaka na učinkovito pravno sredstvo. V sporu glede ustavnosti zakona, ki je bil podlaga za to razlastitev, je ustavno sodišče jeseni 2016 ugotovilo, da določbe, na katerih so temeljili izredni ukrepi, niso bile v neskladju s pravico do zasebne lastnine, da pa niso zagotovile učinkovitega sodnega varstva.

Država bi morala to urediti v pol leta, a je zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank sprejela leta 2019. Izvrševanje tega zakona pa je začasno zadržano zaradi zahteve Banke Slovenije za oceno njegove ustavnosti. V njej se je ustavno sodišče tako kot v prvi presoji z vprašanji obrnilo na Sodišče EU in do njegove odločitve postopek prekinilo.

V tem postopku je generalna pravobranilka Sodišča EU Juliane Kokott v konec marca objavila svoje sklepne predloge in v njih med drugim ocenila, da financiranje odškodnin razlaščenim imetnikom podrejenih obveznic in delnic bank iz sredstev Banke Slovenije ni skladno s pogodbo o delovanju EU. Stališča pravobranilcev za samo sodišče niso obvezujoča, a običajno jim sodniki v pretežni meri sledijo.

Banka Slovenije je za razrešitev tega vprašanja pred časom aktivirala skupino strokovnjakov, ki je za najbolj primerno rešitev predlagala vzpostavitev povrnitvene sheme, kjer bi finančno breme prevzela država. Za delovanje sheme bi bilo treba spremeniti zakon in imenovati poseben organ za tak način reševanja sporov.