STA novice / Deveti sklic DZ na čelu s prvo predsednico na ustanovni seji začel delo (zbirno)

Dosedanji predsednik DZ Igor Zorčič je v nagovoru novega sklica DZ ocenil, da je slovenska demokracija robustnejša, vendar pred novimi izzivi, ki jih prinašajo tudi mednarodne okoliščine. Zato je pred poslanci težek mandat, je posvaril. Poiskati bodo morali odgovore na izzive zdravstva, položaja vojske in določiti financiranje dolgotrajne oskrbe.

Predsednik republike Borut Pahor je novoizvoljenim poslancem v nagovoru dejal, da jim je zaupana skrb za mir in varnost, blaginjo in ugled Slovenije v svetu. Ponovil je, da s predlogom kandidata za predsednika vlade ne bo po nepotrebnem odlašal. Pričakuje, da bodo posvetovanja z vodji poslanskih skupin zaključil najpozneje 23. maja in da bo isti dan ugotovil prepričljivo podporo kandidatu. Predvideva, da bo še isti dan tudi podpisal predlog kandidature za predsednika vlade in jo poslal v DZ.

Po nagovorih Zorčiča in Pahorja so sejo, ki jo je tedaj še vodil najstarejši poslanec Miroslav Gregorič, prekinili, da se je na prvi seji lahko sestala mandatno-volilna komisija. Državnemu zboru je predlagala, naj potrdi mandate vsem poslancem, izvoljenim na volitvah 24. aprila. Člani komisije so ugotovili, da nobeden od 90 poslanskih mandatov ni sporen.

Komisija je imela sicer med drugim na mizi pobudi dveh predstavnikov madžarske manjšine, naj zaradi opravljanja nezdružljivih funkcij preveri mandat poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha. A so člani komisije ugotovili, da vlogi ne izpolnjujeta pogojev za obravnavo.

Poslanci so nato potrdili svoje mandate, pozneje pa za predsednico DZ izvolili edino kandidatko za to mesto Urško Klakočar Zupančič iz Gibanja Svoboda. Njeno kandidaturo je vložilo 53 poslancev s prvopodpisanim predsednikom Gibanja Svoboda Robertom Golobom. Na tajnem glasovanju jo je podprlo 55 poslancev, 25 jih je glasovalo proti.

Klakočar Zupančičeva, ki je postala 15. predsednica DZ od njegove ustanovitve decembra 1992, je v prvi izjavi za medije po izvolitvi dejala, da se bo zavzemala za spoštovanje pravne države, ustavnosti, zakonitosti in človekovih pravic. Prizadevala si bo tudi, da se v DZ dvigne raven komuniciranja, da bodo poslušali in poskušali razumeti drug drugega.

DZ je danes dobil tudi prvo podpredsednico. Na to mesto so izvolili poslanko SD Meiro Hot, ki jo je na tajnem glasovanju podprlo 63 poslancev, deset jih je glasovalo proti. Po izvolitvi je dejala, da je ob zaupanju, ki ji je bilo danes izkazano, počaščena in ponosna. Glasove za njeno izvolitev na mesto podpredsednice DZ je namreč dobila tudi s strani opozicije. "Mislim, da je to tudi izkaz mojega preteklega dela in tega, da sem se ves čas trudila delovati na spoštljiv in argumentiran način," je dejala.

Novi poslanci so danes tudi že ustanovili nekaj delovnih teles ter imenovali njihova vodstva. Odbor za zadeve EU bo predvidoma vodil Zvonko Černač (SDS), odbor za zunanjo politiko pa Predrag Baković (SD). Niso pa odločali o imenovanju generalnega sekretarja DZ, saj je dosedanji poslanec LMŠ Robert Pavšič, ki je bil predviden za to funkcijo, umaknil soglasje h kandidaturi, saj bo deloval v kabinetu predsednice DZ.

O generalnem sekretarju DZ in ostalih podpredsednikih morajo sicer odločati v 30 dneh, prav tako morajo v tem času oblikovati delovna telesa. Do takrat bo deloval začasni skupni odbor, vodi ga Mirjam Bon Klanjšček iz Gibanja Svoboda.

Dogajanje ob robu seje sta medtem zaznamovali potezi SDS in NSi, ki sta takoj po potrditvi poslanskih mandatov novega sklica DZ v parlamentarni postopek vložili več predlogov zakonov, SDS okoli 30, med drugim predlog sprememb zakonov o medijih, o Radioteleviziji Slovenija in o STA, pa tudi o tožilstvu in odvetništvu in številne druge. V NSi pa sedem predlogov, pretežno s področja sociale iz izobraževanja.

Začasni vodja poslancev SDS Danijel Krivec zatrjuje, da gre predvsem za "manjše popravke", nekaj je tudi predlogov zakonov, ki v prejšnjem mandatu niso šli skozi koalicijsko sito. Krivec je prepričan, da večje število vloženih zakonov takoj po potrditvi poslanskih mandatov ni nič posebnega, saj da so povedali, da bodo delovali kot konstruktivna opozicija. Pri tem pa je po njegovem njihova naloga tudi ta, da vlagajo predloge posameznih zakonov.

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob v potezi NSi in SDS vidi predvsem nagajanje bodoči koalicij in zlorabo parlamentarnega postopka. Hkrati skupaj s prvakoma SD Tanjo Fajon in Levice Luko Mescem zatrjujejo, da to ne bo omajalo volje nove koalicije.

Na vprašanje, ali je današnja poteza opozicije učna ura o delovanju parlamenta za novinko v DZ, pa Golob odgovarja le, da "inoviranja ni brez napak". "Danes ni bila učna ura demokracije, danes je bila učna ura iz zlorabe procedure," meni.

Je pa tudi Gibanje Svoboda v postopek vložilo predlog zakona o RTVS, in sicer po skrajšanem postopku.

Poslanci nov mandat sicer nastopajo z velikimi pričakovanji. Poslanci iz vrst bodoče koalicije ob tem poudarjajo, da se zavedajo odgovornosti, ki jih čaka. Poslanci za zdaj še aktualne koalicije pa so prepričani, da državo puščajo v dobrem stanju ter napovedujejo konstruktivno delovanje iz opozicije.

Sicer pa je vladi z današnjim dnem potekel mandat mandat, vendar bo do imenovanja nove opravljala tekoče posle, kar jim zagotavlja ustava. Funkcije so medtem izgubili državni sekretarji Žan Mahnič in Jelka Godec iz SDS ter Janez Žakelj iz vrst NSi, saj so bili izvoljeni kot poslanci.

V parlamentarni postopek pa je že vložen predlog sprememb zakona o vladi, s katerim bo nov koalicijski trojček Gibanje Svoboda, SD in Levica začrtal resorje nove vlade. Tri ministrstva bodo nova, vlada bo imela tri podpredsednike, vseh ministrov pa bo 20, od tega eden brez listnice.