STA novice / Odhajajoči poslanci v poslanskih klopeh presedeli več kot 260 dni (tema)

Po podatkih iz letnih poročil dela DZ se je do konca lanskega leta DZ sestal na 120 sejah, od tega je bilo 28 rednih in 92 izrednih. Skupaj so vse te seje DZ trajale 248 dni oziroma 1703 ure. Redne seje DZ so potekale 131 dni, izredne seje pa 117 dni.

Več kot 1600 točk dnevnega reda in več kot 370 sprejetih zakonskih aktov

Poslanci so obravnavali več kot 1600 točk dnevnega reda. Po podatkih iz letnih poročil dela DZ, ki zajemajo stanje od 22. junija 2018 do konca leta 2021, je DZ v tem obdobju sprejel 323 zakonov, od tega so bile 204 spremembe in dopolnitve zakonov. Tistih, ki so na novo urejali določeno problematiko, je bilo 69. Od tega je bilo po rednem postopku sprejetih 109 zakonov, 76 po nujnem, 88 pa po skrajšanem postopku.

Sprejetih je bilo še 46 ratifikacij, trije akti o notifikaciji in sprememba ustave.

Od tega je bilo na predlog vlade sprejetih 261 zakonov, na predlog poslancev 47, na predlog državnega sveta 13, na predlog volivcev pa dva.

Sprejetih je bilo tudi 379 drugih aktov, na primer sklepov, odlokov, proračunskih aktov, deklaracij, resolucij itd.

Na zahtevo državnega sveta so poslanci ponovno odločali o 15 zakonih, od tega so jih nato sprejeli sedem.

Letos pa je DZ zasedal še na dveh rednih sejah in sedmih izrednih, ki so skupaj trajale 19 dni. Poslanci so ob tem sprejeli še več kot 55 zakonskih aktov.

Poslanci sedanjega sklica so do konca lanskega leta skupaj zastavili 6137 poslanskih vprašanj in pobud.

Ena sprememba ustave, DZ razpisal en referendum

V tem mandatu so poslanci dosegli tudi soglasje o spremembi ustave, in sicer so v ustavo zapisali pravico do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika.

Do konca lanskega leta je bilo v DZ vloženih 14 pobud oziroma zahtev za razpis referenduma, izveden je bil eden, in sicer referendum o zakonu o vodah.

Sedem preiskovalnih komisij, delo večine še brez epiloga

V tem mandatu je v DZ delovalo sedem parlamentarnih preiskovalnih komisij, delo večine komisij ni dobilo epiloga, je pa DZ obravnaval nekaj vmesnih poročil.

Na zadnji redni seji iztekajočega se sklica so poslanci potrdili poročilo preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav medicinske opreme in vmesno poročilo preiskovalne komisije o zagotavljanju zaščitne opreme ter ukrepih institucij in nosilcev javnih funkcij za zajezitev širjenja covida-19, ki je bila ustanovljena na predlog koalicije.

DZ pa ni potrdil vmesnega poročila preiskovalne komisije DZ, ki na zahtevo opozicije preiskuje z epidemijo covida-19 povezane ukrepe od 1. marca 2020.

Poslanci prav tako niso sprejeli poročila preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi, ki je konec lanskega leta končala svoje delo. Prav tako DZ ni podprl predlaganih sklepov komisije, s katerimi bi poročilo med drugim posredovali Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in Specializiranemu državnemu tožilstvu kot naznanitev sumov kaznivih dejanj.

Končno poročilo je pripravila preiskovalna komisija DZ, ki je ugotavljala zlorabe in negospodarno ravnanje v DUTB, a ga DZ še ni obravnaval. Prav tako poslanci še niso obravnavali poročila komisije, ki preiskuje domnevno politično vmešavanje v delo policije. Ta je sicer v poročilu predlagala, da se njeno delo nadaljuje tudi v naslednjem sklicu DZ.

Preiskovalna komisija, ki ugotavlja domnevno pranje denarja v NKBM in domnevno nezakonito financiranje SDS, poročila v tem sklicu ni pripravila.

V parlamentu 11 poslanskih skupin, poslanci glasovali o dveh vladah in treh predsednikih DZ

V mandatu je bilo oblikovanih 11 različnih poslanskih skupin: SDS, NSi, SMC (ob izteku mandata Konkretno), SNS, DeSUS, LMŠ, SD, Levica, SAB, poslanska skupina nepovezanih poslancev in poslanska skupina poslancev narodnih skupnosti.

Poslanci so v aktualnem sklicu DZ glasovali o treh predsednikih DZ, Mateju Toninu, Dejanu Židanu in Igorju Zorčiču, pa tudi o dveh vladah. Koalicijo je v času vlade pod vodstvom Marjana Šarca (LMŠ) sestavljalo 43 poslancev iz vrst LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, v času tretje vlade Janeza Janše pa sprva 46 poslancev iz vrst SDS, SMC, NSi in DeSUS, mandat pa po odhodu več poslancev SMC in DeSUS iz koalicijskih vrst zaključuje s 37 poslanci.

V parlamentarni postopek je bilo vloženih 11 interpelacij o delu in odgovornosti posameznih ministrov. Ti so zagovor v DZ tudi uspešno prestali in se obdržali na ministrskem stolčku, z izjemo tedanje ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec, ki je odstopila, še preden bi DZ odločal o interpelaciji ali predlogu za njeno razrešitev, ki ga je vložil premier Janez Janša.

Tako Šarec kot Janša sta prestala tudi glasovanje o predlogu ustavne obtožbe. Prvemu so poslanci SDS in SNS očitali nepripravljenost vlade za uresničitev ustavne odločbe glede financiranja zasebnega šolstva, drugemu pa so poslanci LMŠ, SD, Levice in SAB očitali kršenje več členov ustave in zakonov v času epidemije covida-19. Janša je sicer uspešno prestal tudi glasovanje o konstruktivni nezaupnici.