STA novice / Med ministrskimi kandidati pet prvakov strank, od tega dva nekdanja premierja (biografija)

Robert Golob, kandidat za predsednika vlade (iz kvote Gibanja Svoboda)
Rojen je bil 23. januarja 1967 v Šempetru pri Novi Gorici. Doktoriral je na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, kjer se je pozneje kot docent tudi zaposlil, danes pa je tam izredni profesor. Je avtor številnih znanstvenih objav in referatov s področja trgov, optimizacije virov energije in načrtovanja elektroenergetskega sistema. Leta 1998 je bil imenovan za vodjo pogajalske skupine za Evropsko unijo za področje energetike, leto pozneje pa je prevzel funkcijo državnega sekretarja za energetiko na ministrstvu za okolje. Leta 2002 je ustanovil zasebno podjetje Strela-G, iz katerega je kasneje nastalo podjetje Gen-I. Od leta 2006 je bil predsednik uprave te energetske družbe, novembra lani pa se mu je mandat iztekel, novega pa zaradi nasprotovanje vladajoče politike ni dobil. Nato se je podal v politiko ter bil januarja izvoljen za predsednika stranke Gibanje Svoboda, v katero se je preimenovala Stranka zelenih dejanj.

Tanja Fajon, kandidatka za podpredsednico vlade in ministrico za zunanje in evropske zadeve (iz kvote SD)
Rojena je bila 9. maja 1971, diplomantka novinarstva, zaključila je podiplomski študij s področja mednarodne politike v Parizu. Kariero je začela kot novinarka, vrsto let je bila dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja. Leta 2009 je bila na listi SD prvič izvoljena v Evropski parlament, za evropsko poslanko je bila ponovno izvoljena v letih 2014 in 2019, po aprilski izvolitvi v DZ se je mandatu evropske poslanke odpovedala. Kot evropska poslanka je delovala v skupini S&D, največ se je ukvarjala z Zahodnim Balkanom. Od leta 2020 je predsednica SD.

Luka Mesec, kandidat za podpredsednika vlade in ministra za solidarno prihodnost (iz kvote Levice)
Rojen je bil 1. julija 1987, je diplomant politologije, smeri evropske študije Fakultete za družbene vede. Politično se je aktiviral v študentskih letih, med letoma 2013 in 2014 je bil direktor Inštituta za delavske študije. Bil je ustanovni član in koordinator stranke Iniciativa za demokratični socializem. Leta 2014 je bil prvič izvoljen za poslanca, ko je bil tudi vodja poslanske skupine. Danes je koordinator stranke Levica, po slabem rezultatu na tokratnih volitvah je ponudil odstop, a mu je svet stranke izrekel zaupnico.

Danijel Bešič Loredan, kandidat za podpredsednika vlade in ministra za zdravje (iz kvote Gibanja Svoboda)
Rojen je bil 18. maja 1972. Od leta 1999 je zdravnik, leta 2006 je opravil specialistični izpit iz ortopedske kirurgije. Sprva je delal v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, nato pa 13 let v Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Dve leti je delal v Švici, med letoma 2016 pa je bil predstojnik ortopedskega oddelka v Splošni bolnišnici Dr. Franca Derganca Nova Gorica. Danes je zaposlen na Kirurgiji Bitenc v Ljubljani in v Medicinskem centru Šalara v Kopru. V javnosti je postal znan, ker je opozarjal na korupcijo v zdravstvu.

Klemen Boštjančič, kandidat za ministra za finance (iz kvote Gibanja Svoboda)
Rodil se je leta 1972, po izobrazbi je univerzitetni diplomirani ekonomist. Bil je predsednik nadzornikov Vegrada, v času razglasitve stečaja Vegrada leta 2009 je bil vodja nadzornikov te družbe v odstopu. V tistem času je bil tudi v vodstvu družbe Mineral, nato v letih 2011-2012 vodja letalskega prevoznika Adria Airways, v letih 2013-2017 je bil nadzornik Merkurja, v letih 2014-2017 pa tudi Intereurope. V 2016-2017 je bil v vodstvu družbe Montecristo. Od decembra 2016 je predsednik upravnega odbora družbe Sava, od leta 2017 tudi predsednik nadzornikov Savine hčerinske družbe Sava Turizem. Je tudi edini lastnik in direktor podjetja Brio svetovalni center.

Tatjana Bobnar, kandidatka za ministrico za notranje zadeve (iz kvote Gibanja Svoboda)
Rojena je bila 13. junija 1969, magistrirala je na ljubljanski pravni fakulteti. Sprva je bila zaposlena na Policijski upravi Ljubljana kot kriminalistka v skupini za mladoletniško kriminaliteto, nato pa kot vodja službe za operativno podporo. Bila je tudi pomočnica direktorja PU Ljubljana, pomočnica direktorja Uprave kriminalistične policije in namestnica generalnega direktorja policije. Leta 2018 je kot prva ženska postala generalna direktorica policije. Leta 2020 jo je vlada Janeza Janše razrešila, premeščena je bila novoustanovljeno delovno skupino za področje migracij.

Marjan Šarec, kandidat za ministra za obrambo (iz kvote Gibanja Svoboda)
Rodil se je 2. decembra 1977. Leta 1996 je maturiral na Srednji lesarski šoli, nato pa diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Sprva se je zaposlil kot novinar na RTV Slovenija ter delal na radiu in televiziji. Leta 2010 je bil izvoljen za župana Kamnika, funkcijo je opravljal dva mandata. Leta 2017 je kandidiral za predsednika republike in se uvrstil v drugi krog. Leta 2018 je bil izvoljen v DZ ter sestavil manjšinsko vlado in postal premier. Po dveh letih mandata je odstopil in se vrnil v DZ. Je predsednik stranke LMŠ, ki se ji tokrat ni uspelo uvrstiti v državni zbor.

Dominika Švarc Pipan, kandidatka za ministrico za pravosodje (iz kvote SD)
Rodila se je 9. julija 1978. Leta 2003 je diplomirala na ljubljanski pravni fakulteti, leta 2011 pa doktorirala iz politologije na fakulteti za družbene vede. Med drugim je bila strokovna sodelavka na Meddržavnem sodišču OZN in odvetnica na pritožbenem oddelku Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje SFRJ. Med letoma 2018 in 2020 je bila državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje. Danes vodi podjetje za pravno in poslovno svetovanje. Je podpredsednica SD.

Matjaž Han, kandidat za ministra za gospodarstvo, turizem in šport (iz kvote SD)
Rojen je bil 17. januarja 1971 v Celju, zaključil je Srednjo trgovsko-komercialno šolo v Celju. Od leta 2004 je poslanec DZ, vmes je bil med letoma 2006 in 2011 tudi župan Občine Radeče. Med letoma 1992 in 2004 je bil direktor družinskega podjetja. Od leta 2013 je vodja poslanske skupine SD.

Alenka Bratušek, kandidatka za ministrico za infrastrukturo (iz kvote Gibanja Svoboda)
Rodila se je 31. marca 1970 v Celju, leta 1994 je diplomirala na ljubljanski fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, leta 2006 pa magistrirala na ljubljanski fakulteti za družbene vede. Bila je vodja direktorata za proračun na finančnem ministrstvu in predsednica vlade v času, ko je država morala po finančni krizi sanirati bančno luknjo in javne finance, ter že ministrica za infrastrukturo v času vlade Marjana Šarca. Bila je tudi poslanka, ustanovila je stranko Zavezništvo Alenke Bratušek, pozneje preimenovano v SAB.

Bojan Kumer, kandidat za ministra za podnebje in energijo (iz kvote Gibanja Svoboda)
Rojen je bil 30. julija 1974, zaključil je podiplomski magistrski študij elektrotehniške znanosti na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Poklicno pot je začel v Elektru Celje, leta 2009 se je zaposlil v družbi Gen-I. V obdobju 2013-2014 je bil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostor, nato je prevzel vodenje družbe Elektro energija, nato pa bil v času 2018-2020 znova državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, ob zamenjavi vlade marca 2020 pa je spet prevzel vodenje družbe Elektro energija, na čelu katere je še danes.

Uroš Brežan, kandidat za ministra za naravne vire in prostor (iz kvote Gibanja Svoboda)
Rojen je bil 2. aprila 1972. Po končani gimnaziji v Tolminu je študiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in jo zaključil z diplomsko nalogo o trženju Posočja kot turistične destinacije. Za župana Občine Tolmin je bil prvič izvoljen leta 2006, trenutno pa služi četrti mandat na tem položaju. Od leta 2004 do 2014 je bil podpredsednik Stranke mladih Slovenije, na tokratnih volitvah v DZ pa je kot kandidat Gibanja Svoboda v volilnem okraju Tolmin zbral 33 odstotkov glasov. V mandatu 2012-2017 je bil član državnega sveta.

Amalija Žakelj, kandidatka za ministrico za vzgojo in šolstvo (iz kvote Gibanja Svoboda)
Rodila se je leta 1958. Zaključila je magistrski študij matematike za področje izobraževanja, doktorirala pa je na filozofski fakulteti s področja psihologije. Sprva je poučevala matematiko na srednji šoli, med letoma 1994 in 2016 je bila zaposlena na Zavodu RS za šolstvo. Leta 2016 se je zaposlila na pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Danes je redna profesorica didaktike matematike in znanstvena svetnica na omenjeni fakulteti.

Igor Papič, kandidat za ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije (iz kvote Gibanja Svoboda)
Rojen je bil 24. maja 1966, doktoriral je na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko. Izpopolnjeval se je v podjetju Siemens v Nemčiji, leta 2001 pa je kot gostujoči profesor poučeval na University of Manitoba v Kanadi, predaval pa tudi tudi na številnih drugih univerzah. Bil je prodekan fakultete za elektrotehniko, nato pa dekan omenjene fakultete. Bil je pobudnik in nosilec številnih domačih in mednarodnih razvojno-raziskovalnih projektov. Od leta 2017 do 2021 je bil rektor Univerze v Ljubljani, danes je redni profesor na fakulteti za elektrotehniko.

Sanja Ajanović Hovnik, kandidatka za ministrico za javno upravo (iz kvote Gibanja Svoboda)
Rojena je bila leta 1977, magistrirala je na fakulteti za upravo ljubljanske univerze. Med drugim je bila sekretarka poslanske skupine SAB v državnem zboru, zaposlena je bila tudi na agenciji za kmetijske trge. Bila je namestnica direktorja vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Danes je direktorica podjetja Smart center. Je članica sveta Gibanja Svoboda in vodi njen programski odbor.

Matej Arčon, kandidat za ministra brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu (iz kvote Gibanja Svoboda)
Rojen je bil 4. novembra 1972, po izobrazbi je elektrotehnik. V politiko se je podal zgodaj. Bil je predsednik Kluba goriških študentov, kasneje pa mestni svetnik in podžupan Mestne občine Nova Gorica. Leta 2010 je bil kot kandidat LDS izvoljen za župana Nove Gorice. Občino je nato vodil dva mandata, na zadnjih lokalnih volitvah pa ga je premagal Klemen Miklavič. Bil je tudi član državnega sveta. Ob ustanovitvi Gibanja Svoboda je postal njegov generalni sekretar, na volitvah v DZ pa je dobil več kot 15.000 glasov volivcev, daleč največ od vseh kandidatov.