STA novice / Funkcija predsednika DZ vedno del deljenja koalicijskega kadrovskega kolača (tema)

Po prvih volitvah v DZ leta 1992 je funkcijo zasedel Herman Rigelnik iz največje vladne stranke LDS, po letu 1996 pa se je vzpostavila praksa, da to mesto zasede druga največja koalicijska stranka. Tedaj je pripadla Janezu Podobniku iz SLS, ki je vstopila v vlado pod vodstvom LDS.

Nekaj časa funkcija rezervirana za drugo največjo koalicijsko stranko

Po letu 2000 je vlado znova sestavljala LDS, mesto predsednika DZ pa je dobila druga največja koalicijska stranka ZLSD (danes SD). Večji del mandata jo je zasedal Borut Pahor, ki je tudi edini, ki je zasedal vse tri predsedniške funkcije v državi - bil je tudi predsednik vlade, danes pa je predsednik republike. Tudi ko je po volitvah leta 2008 vlado sestavljala SD, je funkcijo predsednika DZ prepustila koalicijski partnerici Zares s Pavlom Gantarjem.

Leta 2004, ko je na volitvah zmagala SDS, pa je ta stranka prevzela tako vodenje vlade kot DZ. Prvi med poslanci je postal France Cukjati.

Med pestrejšimi je bila ustanovna seja DZ po volitvah 2011. V prvem in drugem krogu je sicer kandidiral Borut Pahor (SD). Poleg SD sta ga podprli še stranki SLS in NSi, poslanci DeSUS pa so glasovali po svoji vesti. Zmagovalka na volitvah - Pozitivna Slovenija (PS) pa je kandidirala svojo poslanko Mašo Kociper, a je v obeh poskusih glasovanja pri podpori ostala osamljena. Poslanci SDS medtem v prvih dveh glasovanjih niso podprli nobenega kandidata.

V tretjem krogu pa je prišlo do premika. Pahor ni več kandidiral, v SD so se odločili, da bodo podprli Kociprovo, kar pa še vedno ni bilo dovolj. Predsednik Državljanske liste Gregor Virant in predsednik DeSUS Karl Erjavec sta "zgrožena nad dogajanjem" ugotovila, da je "najbolje, da najdejo nek dogovor, ki bi omogočil konstituiranje DZ". Zato je v kandidaturo vstopil Virant, ki je dobil podporo ad hoc koalicije Državljanske liste, SDS, SLS, DeSUS in NSi. Ravno ta koalicija pa je nato po neuspelem poskusu predsednika PS Jankovića oblikovala vlado, ki jo je vodil prvak SDS Janez Janša.

Po razpadu vladne koalicije je vlado oblikovala PS s premierko Alenko Bratušek, mesto predsednika DZ pa je znova dobila druga največja koalicijska stranka SD, zasedel ga je Janko Veber.

Leta 2014 je kandidaturo za predsednika DZ sprva napovedoval predsednik DeSUS Karl Erjavec, a si je nato premislil. Med razlogi je tedaj navajal negotovost pri sestavi bodoče koalicije in razdelitve ključnih funkcij. Predsednik DZ je nato postal Milan Brglez, ki je takrat prihajal iz na volitvah zmagovite SMC.

Volitve leta 2018 so poslance razpršile med večje število poslanskih skupin, zato je bilo sprva precej negotovosti glede tega, kdo bo sestavljal vladajočo koalicijo in katera stranka bo v njej druga največja. Kot kompromisni kandidat za predsednika DZ se je pojavil Matej Tonin (NSi) in bil po pričakovanjih izvoljen z glasovi 80 poslancev. Tonin je spoštoval dogovor in po vsega dveh mesecih na funkciji, po oblikovanju vladne koalicije, v katero je bila NSi vabljena, a vanjo ni vstopila, odstopil.

Kot njegov naslednik je bil izvoljen Dejan Židan iz SD, ki je bila druga največja stranka v vladi, ki jo je vodila LMŠ. Po odstopu prvaka LMŠ Marjana Šarca z mesta predsednika vlade je novi premier postal prvak SDS Janez Janša, Židan pa je po tem po poldrugem letu odstopil s funkcije predsednika DZ. Dva dni zatem so poslanci za novega predsednika DZ izvolili Igorja Zorčiča (takrat SMC), ki je na tej funkciji še vedno, a ne povsem po volji vladajoče koalicije. Zorčič je namreč med mandatom izstopil iz SMC in prestopil v opozicijsko poslansko skupino nepovezanih poslancev, vladna koalicija pa je ga je v začetku leta 2021 skušala dvakrat razrešiti, vendar ji je obakrat zmanjkal en poslanski glas.

Zorčič na aprilskih državnozborskih volitvah ni več kandidiral za poslanca, najverjetnejša kandidatka za njegovo naslednico pa je podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič, ki bi v primeru izvolitve postala prva predstavnica ženskega spola na tej funkciji.

Predsednik DZ skrbi za zakonito delo DZ

Nekdanji predsednik DZ Pavel Gantar meni, da bo v tem mandatu vloga predsednika DZ olajšana, saj bodo v njem sedeli poslanci le petih strank. "Tako se sklepanje formalnih in neformalnih koalicij med poslanci malce zmanjšuje, tokrat bo trda opozicija le v obliki SDS," je povedal za STA. Pozdravlja namige, da bo vodenje prevzela Klakočar Zupančičeva. Izkušnje nekdanje sodnice jih bodo gotovo služile kot dobro izhodišče za vodenje sej v parlamentu, kjer nastopajo različni interesi in pobude, je prepričan.

"Če je novinec in brez parlamentarnih izkušenj, bo težko - zanj in za parlament," po drugi strani meni nekdanji predsednik DZ France Cukjati. Poudarja, da na tej funkciji ni nobenih uvajalnih mesecev in let, saj so že takoj naslednji dan na vrsti pomembna in zapletena usklajevanja glede konstituiranja odborov. "Ni dovolj prebirati člene poslovnika. Za kakovostno vodenje parlamenta je treba čutiti duh poslovnika," je Cukjati dejal za STA. Dodaja, da mora predsednik DZ ščititi svobodo govora in pravice posameznih poslancev in poslanskih skupin ter preprečevati nekulturno agresivnost. "Zato bi bilo dobro, da je predsednik ali predsednica parlamentarno izkušena in obenem kulturna oseba širokih nazorov," je sklenil.

Predsednik DZ sicer po poslovniku predstavlja državni zbor, sklicuje in vodi njegove seje, podpisuje zakone in druge akte, ki jih sprejme DZ, skrbi za uresničevanje z ustavo, z zakonom in s tem poslovnikom določenih razmerij z državnim svetom, s predsednikom republike, z vlado in drugimi državnimi organi, skrbi za sodelovanje s predstavniškimi organi drugih držav, z mednarodnimi parlamentarnimi institucijami ter z mednarodnimi organi in organizacijami, skrbi za izvajanje poslovnika, dodeljuje zadeve v obravnavo delovnim telesom, odloča o sporih glede pristojnosti med delovnimi telesi in odloča o službenih poteh poslancev v tujino, če za takšno odločitev ni pristojno nobeno delovno telo. Predsednik DZ je uvrščen v najvišji, 65. plačni razred in mu pripada plača v višini 5419 evrov bruto.

Pri delu mu pomagajo največ trije podpredsedniki, od tega je eno mesto po poslovniku rezervirano za največjo opozicijsko stranko.