STA novice / Ob dnevu svobode medijev številni pozivi k prenovi medijske zakonodaje in k umiku politike iz javnih medijev (zbirno)

Medtem ko je Slovenija še lani na indeksu medijske svobode zasedala 36. mesto, se je letos njen položaj drastično poslabšal. Na indeksu je namreč zdrsnila najnižje doslej, Slovenija pa se je s tem uvrstila v kategorijo problematičnih držav. V organizaciji Novinarji brez meja (RSF) položaj medijske svobode v Sloveniji namreč v povprečju označujejo kot problematičen.

Kot RSF med drugim navaja v poročilu za Slovenijo, je sovražno vzdušje do novinarjev, ki ga spodbuja predsednik vlade Janez Janša, privedlo do fizičnih in spletnih napadov, prav tako so mediji podvrženi političnim pritiskom in strateškim SLAPP tožbam. Čeprav so bili v Sloveniji mediji v javni lasti že v preteklosti podvrženi političnim pritiskom, so se ti po vrnitvi premierja Janše na oblast leta 2020 še okrepili, navaja poročilo. Kot dodaja, Janša običajno žali novinarje, za katere meni, da so preveč kritični.

RSF v poročilu izpostavlja tudi, da je vlada za več mesecev samovoljno ustavila financiranje Slovenske tiskovne agencije ter imenovala politične zaveznike v vodstvo Radiotelevizije Slovenija (RTVS) in nadzorne organe. Poleg tega so mediji, ki jih nadzorujejo tisti, ki so blizu stranke SDS premierja Janše, deležni naložb madžarskih oligarhov, zvestih Viktorju Orbanu. Pomanjkanje preglednosti medijskega lastništva in dediščina slabo regulirane privatizacije pa ogrožata neodvisnost nekaterih medijskih organizacij, med drugim opozarja poročilo RFS.

Na nevzdržno stanje na področju medijev so danes opozorile tudi številne novinarske organizacije. Sindikat novinarjev Slovenije je na današnji novinarski konferenci skupaj z novinarji RTVS zagotovil, da bo vztrajal pri zahtevah po novinarski avtonomiji in pri boju proti vmešavanju politike v program RTVS. Voditelju oddaje Studio City na Televiziji Slovenija Marcelu Štefančiču, ml., ki mu vodstvo RTV ni podaljšalo pogodbe, pa so zagotovili podporo z besedami: Vsi smo Marcel.

Predsednica sindikata Alenka Potočnik je ob svetovnem dnevu svobode medijev spomnila, da mineva eno leto od začetka kampanje Za obSTAnek, ko so se zbrali pred Slovensko tiskovno agencijo (STA) in opozorili na finančno izčrpavanje STA. Potočnikova obžaluje, da so se razmere v medijih v zadnjem letu samo še poslabšale, kar je zaznala tudi organizacija Novinarji brez meja. Na RTVS vodstvo zanemarja odgovornost do javnosti, a jo s kolektivnim bojem za medijsko svobodo in poklicno avtonomijo ohranjajo novinarji in drugi delavci zavoda, je dejala.

Da so razmere za novinarstvo v Sloveniji slabe, so opozorili tudi v Društvu novinarjev Slovenije (DNS), kjer poudarjajo, da je svoboda medijev in novinarjev ključna za demokratičen politični proces. To dokazuje že pogled v soseščino, kjer je bila podreditev medijev eno od glavnih orodij za prevzem in ohranitev na oblasti.

Čeprav v DNS niso naklonjeni nesistemskim posegom v medijsko zakonodajo, ki je potrebna temeljite prenove, bo za depolitizacijo RTVS po njihovem mnenju vseeno nujna hitra intervencija, s katero bi zaustavili padec zaupanja in profesionalnih standardov, javnemu mediju pa omogočili normalno delovanje. Kot še dodajajo v DNS, se nameravajo do prihodnjega 3. maja ukvarjati z reformo medijske zakonodaje, katere dejanski cilj bo ustvariti sistemski okvir za uspešno delovanje medijev v Sloveniji in z oblikovanjem dolgoročne medijske politike. "Za to potrebujemo kompetentno vodstvo in ekipo na direktoratu za medije. To so poteze, ki jih je politika napovedala," so še zapisali na DNS in napovedali, da bodo politiko držali za besedo.

Za ureditev stanja na medijskem področju in zagotovitev neodvisnosti medijev se zavzemajo tudi prvaki strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Kot so poudarili ob robu prvega uradnega kroga koalicijskih pogajanj, je treba po hitrem postopku spremeniti zakona o RTV in o medijih in s tem ponovno zagotoviti neodvisnost medijev.

Pravna mreža za varstvo demokracije je danes predstavila izhodišča za spremembe zakona o RTVS v delu, ki se nanaša na vodstvo ter organe upravljanja in nadzora. Zdajšnji programski svet bi nadomestili s svetom, ki bi imel več pristojnosti, prevzel bi tudi nadzorno funkcijo, tako da nadzorni svet ne bi bil več potreben.

V svetu bi bila le dva člana, ki bi ju imenovale parlamentarne politične stranke, ob čemer bi bil eden iz koalicijskih strank, eden pa iz opozicije. Več pa bi bilo predstavnikov zaposlenih, te zdaj predstavljajo trije člani. Večje število članov bi imela tudi javnost. RTVS pa bi zastopala uprava, ki bi prevzela zdajšnjo funkcijo generalnega direktorja skupaj s strokovnimi direktorji.

Na nujnost prenove medijske zakonodaje opozarja tudi Jernej Amon Prodnik iz fakultete za družbene vede. Po njegovem mnenju imamo v Sloveniji namreč povsem zastarelo zakonodajo, ki v primeru zakona o Radioteleviziji Slovenija "očitno omogoča popoln politični prevzem javnega medija."

Da bi odpravili obstoječe stanje bo po Prodnikovem mnenju potreben takšen zakon, ki bo onemogočal neposreden vpliv posameznih političnih strank, poleg prenove medijske zakonodaje pa pričakuje tudi, da se bo politika vzdržala poseganja v medije. Padec Slovenije na indeksu medijske svobode pa je po njegovem mnenju rezultat napadov na novinarje in razgradnje medijskega prostora, ki se ju je sistematično lotila vlada Janeza Janše po svojem nastopu leta 2020.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je izpostavil pomen svobodnih in neodvisnih medijev za delovanje demokratične in pluralne družbe. Od oblasti pričakuje ustrezne ukrepe, s katerimi bo Slovenija napredovala na lestvici medijske svobode organizacije Novinarji brez meja.